DZ je danes s potrebno večino vseh poslancev ponovno podprl zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto. Kljub grožnjam prvaka DeSUS Karla Erjavca so s potrebno večino podprli tudi interventni zakon. Tako so pod streho vsi proračunski dokumenti za prihodnji dve leti. Za zakon o izvrševanju proračunov je glasovalo 48 navzočih na izredni seji, za interventni zakon pa 49.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter interventni zakon sta sestavni del proračunskih dokumentov, ki jih je DZ sprejel pred desetimi dnevi. Prvi bo omogočil, da bo izvrševanje novega proračuna s 1. januarjem lahko nemoteno steklo, z drugim pa se na podlagi dogovora s sindikati omejuje rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, v skladu s koalicijsko pogodbo pa je vlada vanj zapisala tudi izredno uskladitev pokojnin.

V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 je državnim svetnikom sporna višina povprečnine za občine. "Povprečnina je že nekaj let prenizka in ne zagotavlja primernega financiranja občin," je dejal državni svetnik Milan Ozimič in dodal, da morajo občine za financiranje nalog, ki jim jih z zakoni nalaga država, posegati v svoja lastna namenska sredstva, ki jih imajo za razvojne naložbe.

Povprečnina se bo sicer v obeh prihodnjih letih zvišala. "Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več kot v letu 2019," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj in dodal, da je že skoraj pripravljen tudi predlog zakona o razbremenitvah občin, ki jim bo znižal stroške za več kot 30 milijonov evrov. A tudi ob sedanji povprečnini občinam denarja ne primanjkuje, po podatkih za prvih deset mesecev letos so proračuni občin za več kot 100 milijonov evrov v presežku, je dodal.

Za in proti

Po odložilnem vetu državnega sveta je morala za vnovično potrditev zakona glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. To se je tudi zgodilo, z izidom 48 proti 39 so ga podprli v koalicijskih SAB, LMŠ, SD in SMC ter tudi poslanci DeSUS z izjemo Roberta Polnarja. Ta je danes dejal, da bo treba obstoječi model financiranja občin izboljšati. Za zakon so vnovič glasovali tudi poslanca narodnosti ter SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je sicer dejal, da je v proračunu še veliko rezerve, zato ni razloga, da ne bi dali občinam povprečnine, kot jo predlagajo. 

V Levici, SDS in NSi so glasovali proti. "Občinam se iz leta v leto nalaga več zakonskih nalog in s tem višje stroške," je opozoril Marko Pogačnik (SDS) in menil, da bi imele višje povprečnine pozitiven vpliv na proračun države in na višjo gospodarsko rast.

Interventni zakon

V zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin pa se državni svetniki ne strinjajo s predvidenim načinom izredne uskladitve pokojnin, do katere bo v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2019 prišlo konec decembra 2020. DZ je namreč na predlog SAB v zakon zapisal uskladitev v enakem znesku za vse upokojence in ne v odstotkih, kot je sprva predlagala vlada. "Pokojninski zakon predvideva uskladitev v odstotkih in tudi vlada je predlagala uskladitev v odstotkih, glede na zneske, ki so jih ljudje v času delovne dobe vplačevali v pokojninsko blagajno," je dejal državni svetnik Branko Šumenjak

Vlada je kljub temu navzočim na seji predlagala, naj zakon ob ponovnem glasovanju podprejo. "Njegov namen je predvsem omejiti rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, kar je bilo dogovorjeno tudi s sindikati javnega sektorja, s čimer pomembno prispeva k vzdržnosti javnih financ," je dejal Bertoncelj. 

Takšna rešitev je rezultat prerivanja in tekmovanja znotraj koalicije, "kdo bo imel primat nad upokojenci, kdo bo pobiral njihove volilne glasove, kdo bo bolj všečen", je dejal Jožef Horvat (NSi). Podobnega mnenja je Monika Gregorčič (SMC). "Posamezni koalicijski partnerji so kar tekmovali, kdo bo z bolj všečnim predlogom na račun upokojencev iztržil več političnih simpatij," je dejala.

Nominalno zvišanje

Da se bodo pokojnine uskladile v enakih zneskih za vse in ne v odstotkih, niso zadovoljni tudi v DeSUS, zato so svojo podporo zakonu pogojevali s pisnim zagotovilom koalicijskih partneric, da ga bodo takoj po uveljavitvi novelirali. A po daljšem odmoru so se odločili grožnjo umakniti in DZ je zakon podprl z 49 glasovi za in nobenim proti. Nasprotovanje uskladitvi pokojnin v enakem znesku za vse je bilo v razpravi slišati tako iz koalicije kot opozicije. 

"Pokojnine se morajo dvigniti v odstotkih, saj delamo različno, zaslužimo različno in v pokojninsko blagajno vplačujemo različno," je dejal Zmago Jelinčič (SNS). "Nominalno usklajevanje pokojnin ni smiselno," pa je dejal Marko Pogačnik (SDS) in zdajšnjo rešitev označil za tveganje za pokojninsko blagajno in morda celo protiustavno. 

Izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku so predlagali v SAB, katere poslanka Maša Kociper je dejala, da tak predlog nima dodatnih finančnih učinkov, zasleduje pa cilj socialne pravičnosti. Do uveljavitve te določbe je sicer še leto dni in če se bo medtem zakon spremenil, v njeni stranki s tem nimajo težav.