Državni zbor bo danes popoldne na zahtevo državnega sveta ponovno odločal o interventnem zakonu oz. zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.

SNS tokrat ne bo reševala vlade

Za ponovno potrditev zakona je potrebnih najmanj 46 glasov, pri čemer pa bodo ključni prav glasovi DeSUS. Pri prvem glasovanju je namreč zakon podprlo 56 poslancev, poleg koalicijskih tudi SNS in NSi, vendar pa je slednja danes sporočila, da glasov ne bo vnovič prispevala, ker da ne bodo reševali vlade.

Erjavec bi dal več tistim, ki že imajo višje pokojnine

Erjavec je ponovno spomnil, da v DeSUS nasprotujejo načinu izrednega usklajevanja pokojnin, kot je zdaj na predlog SAB določen v interventnem zakonu. Po tem predlogu bi se v primeru vsaj 2,5-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu konec prihodnjega leta pokojnine izredno uskladile nominalno oz. v enakem znesku za vse upokojence.

Medtem DeSUS in SMC zagovarjata izredno usklajevanje pokojnin v odstotkih. Takšen je bil tudi prvotni predlog, ki ga je "posvojila" koalicija. "Med sejo DZ pa se je zgodil udar SAB, ki je predlagala nominalno izredno uskladitev pokojnin," je dejal Erjavec. DZ je zelo na tesno izglasoval predlog SAB, iz vrst koalicije so ga podprli še poslanci SD in del LMŠ. V DeSUS in SMC menijo, da je tak predlog nepravičen.

Erjavec je že v petek po srečanju poslanske skupine z ministrom za finance Andrejem Bertoncljem in vodjem poslanske skupine LMŠ Branetom Golubovićem sporočil, da bodo poslanci DeSUS zakon podprli pod pogojem. Od vodij poslanskih skupin SD, LMŠ in SMC pričakuje pisno zagotovilo, da bodo zakon takoj po uveljavitvi spremenili tako, da bo zagotavljal usklajevanje pokojnin v odstotkih, sicer poslanci DeSUS danes zakona ne bodo vnovič podprli.

Na vprašanje, ali ustno zagotovilo ne bo zadostovalo, pa je Erjavec odgovoril, da so to že imeli, nazadnje pa je pri načinu usklajevanja pokojnin prišlo do spremembe. Po njegovih navedbah je žalostno to, da je večji del teh glasov prispeval ravno LMŠ.

"Naj predsednik vlade Marjan Šarec razmisli o tem, kaj se bo zgodilo, če interventni zakon ne bo sprejet," je opozoril Erjavec in pojasnil, da so se na četrtkovem srečanju koalicije dogovorili za spremembo zakona. Stvar je po njegovih ugotovitvah povsem preprosta: "Če podpise dobimo, gremo na kavico in se veselimo proračuna."

Če interventni zakon pade, bo škoda večja od koristi

Vodje poslanskih skupin podpisov, ki jih je zahteval Erjavec, niso prispevali, kako se je poslanska skupina DeSUS odločila in kako bo glasovala, pa bo znano šele ob predstavitvi stališča na seji DZ. 

Pogojevanje DeSUS je po Šarčevem mnenju pričakovano, a obenem opozarja: "Vsak, ki nosi funkcijo, je odgovoren za stanje v državi, stanje financ in proračuna." Če interventni zakon ne bo sprejet, pa se bodo po njegovih navedbah sprostili ukrepi v javnem sektorju, kar po nekaterih ocenah pomeni 100 milijonov evrov. "Vemo, kaj to prinese, poruši celoten sistem, med drugim nagrajevanja in napredovanja," je dejal v izjavi pred sejo DZ in opozoril, da tudi izrednega usklajevanja pokojnin v tem primeru ne bi bilo. 

Šarec sicer, kot pravi, ne razume pogojevanja DeSUS. "Tudi naša stranka to težko razume, glede na to, da skušamo delati državotvorno, tisto, kar je dobro za proračun, državo in za ljudi. Takšno zapenjanje nima nobenega smisla," je dejal. 

Na Erjavčeva opozorila, da se je koalicija glede izrednega usklajevanja pokojnin v odstotkih uskladila in celo "posvojila" dopolnilo DeSUS, zatem pa so se nekateri v koaliciji premislili in podprli predlog SAB, pa je Šarec odgovoril: "Saj je bil tudi en poslanec DeSUS zadnjič precej nedržavotvoren. Tu ni potrebnega nobenega obtoževanja. Poslanci so glasovali tako, kot so." Poslanec DeSUS Robert Polnar namreč nasprotuje zakonu o izvrševanju proračunov.