S prvim januarjem 2020 se bo minimalna plača zvišala na 940,58 evra bruto. Poleg tega naj bi se iz obračuna plače izločili dodatki, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo ...) in plačilo za delovno uspešnost. To pomeni, da jih bodo morali delodajalci izplačevati poleg plače. A delodajalci se slednjemu upirajo z vsemi štirimi. Menijo namreč, da bi stroški dela zaradi tega močno narasli in številna podjetja pahnili čez rob preživetja. Da bi sindikate in vlado prepričal o resnosti težav, naj bi podjetja že začela prestrukturiranja, investicije v avtomatizacijo poslovanja, nekateri naj bi celo razmišljali o selitvi proizvodnje zunaj meja Slovenije.
Kaj se izloči in kaj ne?
A še preden bodo posegli po tako drastičnih ukrepih, bodo iz rokava potegnili asa ali dva. GZS je na vlado naslovila pobudo za uvedbo prehodnega obdobja, ki naj bi trajalo od dve do šest let, a pravega odziva z vladne strani ni. Spomnili pa so se tudi na odločitev vrhovnega sodišča z začetka letošnjega leta, ki je določilo, da zakon o delovnih razmerjih, razen priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeli niti pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja. Iz te interpretacije naj bi izhajalo, da če v kolektivni pogodbi piše, da je plačilo za minulo delo vključeno v bruto plačo, delavec ni upravičen do dodatka.
Gospodarstvo pripravlja spremembe
Na GZS so se domislili tudi, da lahko podjetja spremenijo plačni sistem. Uradno zaradi tega, da bodo ohranjali razlike med posameznimi delovnimi mesti. Kot so ugotovili delodajalci, bo s povišanjem minimalne plače in izločitvijo dodatkov na minimalni plač kar 45 odstotkov vseh zaposlenih. Zaradi tega naj bi prihajalo do nezadovoljstva med tistimi, ki so bili prej malce bolje plačani kot tisti z dna plačne lestvice, in bodo zdaj logično hoteli višjo plačo. Da bodo podjetja nekako obdržala plačna razmerja, bodo delovna mesta na novo ovrednotila, ob tem pa vse tiste dodatke, ki so stalni na delovnem mestu – izmensko delo, turnusno delo, deljen delovni čas, težki pogoji dela, izpostavljenost nevarnostim pri delu, dežurstva, pripravljenost na delo doma in podobno – vključila že v osnovno plačo.
Delavci na boljšem?
»S tem se bo podjetje izognilo izločanju dodatkov iz višine minimalne plače, delavec pa zaradi tega ne bo prikrajšan. Nasprotno, osnovna plača se bo zvišala, tisti dodatki, ki so predpisani z zakonom in se nanašajo na delo v manj ugodnem delovnem času ter se bodo obračunavali glede na pojavnost, pa se bodo poslej obračunavali od višje osnove in bodo tudi obračunani v višjem znesku,« so pojasnili predstavniki GZS. Če bi ti ukrepi obveljali, bo tako iz izračuna minimalne plače izločen le še dodatek za uspešno delo in poslovni uspeh, ki pa ga delavec lahko dobi ali pa tudi ne.
Sindikati delodajalcem ne verjamejo
Sindikati dogajanje v podjetjih spremljajo z zaskrbljenostjo. Kot je opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, v sindikatih še vedno zaman čakajo na pogovore o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. »So pa delodajalci nemudoma pristopili k spremembam plačnih modelov. A ne na ravni panog, temveč na ravni podjetij, kjer izrabljajo možnosti zmanjševanja ali ukinjanja dodatkov in na ta način minimalizirajo učinke zakona o minimalni plači. Marsikateri zaposleni bo zato razočaran nad plačo v mesecu februarju, ker jo bo delodajalec do tedaj že znižal,« se boji. Jerkičeva se je dotaknila tudi katastrofičnih napovedi delodajalcev: »Čeprav se tovrstne napovedi ob zadnjih dvigih minimalne plače niso potrdile, jih nekateri še vedno znova in znova napovedujejo. Izkušnje iz preteklosti namreč kažejo, da dvig ni povzročil takšnih težav, kot so nas pred tem prepričevali. Na podlagi podatkov bi lahko kvečjemu govorili o nasprotnih učinkih.«
