Korenine slovenskega elektroenergetskega omrežja segajo v čas prve svetovne vojne. Prvi pravi omrežni daljnovodi so namreč nastali leta 1915 na Gorenjskem, zato ta čas velja za začetek gradnje slovenskega daljnovodnega omrežja. Enega izmed prvih daljnovodov so med obema svetovnima vojnama na območju Ilirske Bistrice postavili Italijani, ki so si pri tem pomagali z volovsko vprego, da so lahko postavili stebre daljnovoda.

Slovenski elektroenergetski sistem obsega proizvodnjo elektrike v elektrarnah, prenosno in distribucijsko omrežje ter odjemalce električne energije. Prenosno elektroenergetsko omrežje služi prenosu električne energije od velikih proizvodnih objektov do območij koncentriranega odjema, kjer se v razdelilnih transformatorskih postajah nanj priključujejo distribucijska omrežja ali največji odjemalci, kot so železarne ali proizvodnja aluminija, je zapisano na spletni strani Agencije za energijo. Sistemski operater prenosnega omrežja je državno podjetje Eles, medtem ko je operater distribucijskega omrežja državno podjetje Sodo, ki skrbi za razdeljevanju električne energije končnim odjemalcem. V imenu Soda pa distribucijsko dejavnost izvajajo Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska.

Po drugi svetovni vojni se je začela intenzivna elektrifikacija, danes, dobrih 70 let kasneje, pa se slovensko omrežje razteza na kar 68.274 kilometrih. Za primerjavo: obseg Zemlje znaša 40.075 kilometrov.

V temi 40.000 ljudi

Za nemoteno delovanje je treba razvejano omrežje vzdrževati in nadgrajevati. A pred časom je zaradi okvare daljnovoda brez električne energije ostalo kar 40 tisoč ljudi. Okvara je nastala na dobrih 30 kilometrov dolgem daljnovodu, ki poteka med naseljem Hudo pri Novem mestu in Kočevjem. V prvem tednu novembra je tako brez oskrbe z električno energijo za okoli dve ure ostalo približno 40 tisoč odjemalcev električne energije na območju Grosuplja, Ribnice in Kočevja.

Izpad daljnovoda se je zgodil zaradi pretrganega kabla v kraju Dvor pri Žužemberku. Iz Elektra Ljubljana so sporočili, da se je napaka zgodila na daljnovodu sistemskega operaterja prenosnega omrežja, družbe Eles, ki je v državni lasti, kjer pa pravijo, da so omenjeni daljnovod prevzeli šele pred kratkim ter da je ta v zelo slabem stanju.

Eles je bil do pred kratkim lastnik in operater le visokonapetostnega prenosnega omrežja (400 in 200 kilovatov), medtem ko so bila podjetja, kot so Elektro Ljubljana, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska, lastniki distribucijskega omrežja z največ 110 kilovati (kV).

transformatorska
Sašo Švigelj
Postavitev nadomestnega daljnovoda Hudo–Kočevje naj bi se zaključila do leta 2024.

tabla
Sašo Švigelj
Za vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov je bilo v zadnjem desetletju porabljenih 39 milijonov evrov.

Državni zbor je s spremembo energetskega zakona leta 2014 določil, da morajo gospodarske družbe, ki imajo v lasti visokonapetostno, 110-kilovoltno prenosno omrežje, v treh letih prenesti lastništvo na sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Del distribucijskega 110-kilovoltnega omrežja je tako zdaj v lasti Elesa, en del pa še vedno v lasti distribucijskih podjetij.
Na Elesu so nam razkrili, da so slabih 33 kilometrov dolgi daljnovod Hudo–Kočevje v skladu z energetskim zakonom prevzeli 31. avgusta letos. Daljnovod bo treba po njihovih besedah popolnoma obnoviti. »Ne samo zaradi njegove starosti in dotrajanosti, temveč tudi iz tehnoloških razlogov – nezadostna prenosna zmogljivost, koordinacija izolacije … Ker gre za nadomestitev daljnovoda, bo treba pridobiti vsa soglasja, projekte in izvesti vsa dela,« so za nas časopis pojasnili na Elesu.

Za nadomestni daljnovod 15 milijonov evrov

V družbi načrtujejo, da bodo daljnovod Hudo–Kočevje nadomestili do leta 2024, po prvih ocenah naj bi bila investicija vredna okoli 15 milijonov evrov. »Do takrat bomo daljnovod vzdrževali v najboljši možni kondiciji s posegi, ki bodo zmanjševali možnost večjih izpadov,« zagotavljajo ne Elesu.
Glede na ugotovitev, da je omenjeni daljnovod po njihovih navedbah v zelo slabem stanju, nas je zanimalo, od koga so prevzeli daljnovod, saj očitno prejšnji lastnik zanj ni zadovoljivo skrbel. Po več poizvedovanjih smo vendarle izvedeli, da je Eles daljnovod prevzel od Elektra Ljubljana, kjer pa zatrjujejo, da so to infrastrukturo ustrezno vzdrževali. »Daljnovod je bil zgrajen leta 1965. Pred prevzemom je Eles opravil pregled stanja objekta in podal zaključek, da je objekt glede na leto izgradnje v solidnem stanju, delno obnovljen, s kakovostno vgrajeno opremo ter ustrezno vzdrževan,« zagotavljajo v družbi.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so nam pojasnili, da omenjeni izpad, ki se je zgodil na prenosnem omrežju, običajno ne bi povzročil izpada napajanja, saj se razdelilne transformatorske postaje praviloma napajajo z vsaj dveh strani. »To velja tudi za dolenjsko zanko. Tokrat pa je bil eden od napajalnih daljnovodov v remontu, zato je izpad drugega daljnovoda povzročil izpad napajanja treh razdelilnih transformatorskih postaj, prek katerih se napaja okrog 40 tisoč odjemalcev, to je okoli 4,5 odstotka vseh slovenskih odjemalcev,« so še poudarili in dodali, da je Eles napajanje znova vzpostavil v manj kot dveh urah.

POKONCNA
Sašo Švigelj
Za investicijsko vzdrževanje je Eles v zadnjem desetletju porabil 77 milijonov evrov.

Omrežje v solidnem stanju

Slovensko elektroenergetsko omrežje je po ocenah ministrstva za infrastrukturo sicer v »solidnem stanju«. Za omrežje sta po pojasnilih ministrstva odgovorna oba elektrooperaterja, to sta Eles (za prenosno) in Sodo (za distribucijsko omrežje), poleg njiju pa še pet elektrodistribucijskih družb – Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Celje.

Družbe skrbijo za redno vzdrževanje in dograjevanje omrežij, a posameznih okvar na omrežju ni mogoče popolnoma preprečiti; z rednim vzdrževanjem in podvojenim napajanjem družbe sicer skrbijo, da je izpadov čim manj in da prekinitev napajanja zaradi okvar na prenosnem omrežju večinoma sploh ni, pravijo na ministrstvu.

Tudi v distribucijskem omrežju praviloma za vsak del omrežja obstaja rezervna napajalna pot, a preklop med normalnim in rezervnim napajanjem po navadi zahteva nekajminutno prekinitev napajanja. »Število prizadetih odjemalcev pri posamični prekinitvi napajanja v distribucijskem omrežju je precej manjše kot pri prenosnem omrežju, so pa prekinitve v prenosnem omrežju zato izjemno redke,« še poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi predsednica SAB Alenka Bratušek.

Alenka Bratusek
instagram
Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi predsednica SAB Alenka Bratušek. ocenjuje, da je omrežje v solidnem stanju.

Za vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov (400, 220 in 110 kV) so Eles in elektrodistribucijske družbe v zadnjem desetletju po njihovih podatkih porabili 39 milijonov evrov, medtem ko je v naslednjih petih letih za redno vzdrževanje daljnovodov načrtovanih 12 milijonov evrov. V obeh zneskih pa niso zajete rekonstrukcije, torej investicijska vzdrževanja, za kar je bilo samo na Elesu v zadnjih desetih letih po podatkih ministrstva porabljenih 77 milijonov evrov.