Štetje glasov malo na levi in malo na desni

Kakšna bo usoda Šarčeve vlade, kdo je prevaral koga in kdaj pride Janez Janša?

L.T./STA
8. 11. 2019, 20.02
Posodobljeno: 8. 11. 2019, 20.35
Deli članek:

Imamo manjšinsko vlado z zelo širokim manevrskim prostorom na levi in desni. Rekonstrukcija vlade z Janezom Janšo na čelu je malo verjetna. SMC pravi, da to ne pride v poštev, NSi bi kot mandatarja raje videla koga drugega kot Janšo, verjetno kar Tonina.

Primož Lavre
Šarec namerava bolj leve zakone sprejemati s podporo Levice, za bolj desne pa bo iskal podporo na desni. Fotografija je iz soočenja pred parlamentarnimi volitvami leta 2018.

STA
Tonin se ni pripravljen pogovarjati z SDS, dokler bo potencialni mandatar Janša.

Pri sodelovanju s katero od opozicijskih strank bi po mnenju analitika Alema Maksutija lahko prišlo do »tihe koalicije« ali »sporazuma o politični stabilnosti«. »Pri tem premier Marjan Šarec nima veliko izbire, zato bi verjetno sprejel katerokoli od opozicijskih strank, predvsem SNS in NSi. Ena od možnosti je tudi sodelovanje s SDS, če bi ta začutila, da se ji ne splača biti v opoziciji oziroma iti na predčasne volitve, a je ta možnost najmanj verjetna,« je ocenil. Ne verjame namreč, da bi SDS privolila v to, da v vladi ne bi imela vodilne vloge.

Slednje je bilo tudi eden od pogojev, da bi v takšno vlado vstopila stranka NSi – koga bi raje kot Janeza Janšo videli na mandatarskem mestu, niso razkrili, a domnevno je to kar ambiciozni predsednik NSi Matej Tonin. »Da bi nastala kakšna druga vlada, je po vseh mojih pogovorih, ki sem jih imel, problem ena oseba. Ta oseba ne misli spreminjati svojih pozicij, tako da jaz v sedanji konstelaciji ne vidim nobenih možnosti, da bi prišlo do kakršnekoli druge vlade,« je dejal Tonin glede tega.

Tudi stranka SMC se ne vidi v takšnem razmerju moči. Glede na to, da jim raziskave javnega mnenja niso naklonjene, bi v SMC domnevno naredili prav vse, da se izognejo predčasnim volitvam. Izključujejo pa sodelovanje z Janšo. »SMC je in ostaja odgovorna članica te koalicije. Poslanska skupina je enotna,« so na naša vprašanja odgovorili v tej stranki.

Bo pa s prekinitvijo sodelovanja politika vlade po mnenju Maksutija postala bolj desna: »Pričakujemo lahko zniževanje socialnih transferjev in delovanje v smislu večje konkurenčnosti gospodarstva. Na nek način bo vlada postala desnosredinska, pri čemer se lahko kot težava pojavi le SD.«

Premier Marjan Šarec sicer še vedno računa na glasove Levice pri projektih, ki so v njihovem interesu. Kot predsednik manjšinske vlade mora tako ali tako iskati podporo zunaj koalicije za vsak zakon, ki ga sprejemajo, je dejal.

STA
Mesec se je razšel s koalicijo, to je sporočil v smislu, da se je koalicija razšla z njim.

Za Levico je to korist samo v smislu, da ni škode                                          

Pa bo javno mnenje Levico nagradilo za prekinitev sodelovanja z vlado? Andraž Zorko iz Valicona meni, da ne. »Korist je samo v tem, da ni škode. Ker bi vsako nadaljnje sodelovanje vlade in Levice, kot smo mu bili priča zadnjih nekaj mesecev, škodovalo enim in drugim,« pravi.

»V resnici me vse skupaj še najbolj spominja na primer dveh zakoncev, ki vsak pri sebi ugotovita, da to razmerje ne pelje nikamor, potem pa navzven drug drugega obtožujeta, da sta kriva za razpad, a tu pa tam še vedno kdaj skočita v posteljo,« je poudaril Zorko.

V Levici si na eni strani ne morejo privoščiti, da ne bi zagovarjali svojih programskih točk. »Vlada si pa na drugi strani tudi ne more privoščiti, da bi delovala pod taktom stranke, ki ima devet poslancev in niti ni vladna stranka. Če bi oni v to privolili, bi seveda veliko izgubili. Tako pravzaprav ta razhod ustreza obojim, vsak je nekako ohranil svoj obraz pred svojo volilno bazo. Koristil pa tudi ne bo nobenemu, v smislu, da bi kdo od njih dobil kaj več točk na naslednjih meritvah javnega mnenja,« je pojasnil.