»Eno ključnih spoznanj sodobne socialne demokracije je, da kompromis za vsako ceno ni mogoč,« beremo v programskem dokumentu Socialni demokrati – Pogled v prihodnost, ki se je v javnosti pojavil te dni. SD v njem priznavajo, da je tako imenovana Tretja pot, torej politika, katere nosilca sta bila na Zahodu Bill Clinton in Tony Blair, pri nas pa seveda Borut Pahor, »uspela ustvariti vrzel med sindikati, delavskim gibanjem in socialno demokracijo«.

Vsi odtenki rdeče

SD zdaj ponujajo za odtenek bolj leve odgovore, saj ugotavljajo da je »kopičenje premoženja v rokah peščice privilegiranih nesolidarno« in bi ga »bilo treba preprečiti«.

Zagovarjanje fleksibilizacije delovnih mest, kar je še prejšnja dva mandata efektivno počela ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD), se je umaknilo »boju za pravico vseh do dela in pravice, ki izhajajo iz dela«. »Izkoreniniti moramo delo brez varnosti in brez pravičnega plačila, prekarno delo ter prikrito avtorsko delo ali delo za določen čas, ki je v resnici redna in stalna oblika zaposlitve brez ustrezne zaščite.«

Uvedli bi 30-urni delovnik

Naslednji domislek stranke SD, v deželi, kjer niti 40-urni delovnik ni uveljavljen, je »uvedba 30-urnega delovnika (za današnjo plačo 40 ur)«. Verjetno ni treba spomniti, da so Socialni demokrati dva mandata načelovali ministrstvu za delo in brezbrižno opazovali, kako glavna inšpektorica za delo izvaja mobing nad preobremenjenimi inšpektorji za delo. Efektivno torej niso znali poskrbeti niti za spoštovanje 40-urnega delovnika.

Greta Zelena nakazuje zeleni val

Stranka, ki je ob zloglasnem označevalcu šaleškega lobija omogočila gradnjo šestega bloka Teš, je novo usmeritev zdaj našla v trendih zelene politike, kot jo nakazujeta Greta Thunberg in globalno gibanje mladih za podnebno pravičnost. »Zelena razvojna politika predstavlja sodobno interpretacijo socialdemokratskega boja,« beremo. Sledi vrsta besed, kot so delitvena ekonomija, razogljičenje in podobno.

Tukaj SD poda tudi najkonkretnejši predlog v programskem dokumentu – kako do zelenega preboja. Iz tabelic se lahko poučimo, koliko milijard bo šlo kam. Dve milijardi evrov dobijo denimo obnovljivi viri energije, šest bo jih šlo za jedrsko energijo. Osem milijard za hitre vlake in 1,2 milijarde za javna stanovanja.

Za Teš 6 je kriv Janša, oni so le reševali rudarje

»Soglašamo, da bo treba šesti blok Termoelektrarne Šoštanj zapreti pred iztekom njegove življenjske dobe, če želimo doseči podnebne cilje,« beremo in se nadejamo socialdemokratske katarze. Do te nikoli ne pride, za Teš je kriv Janez Janša. »Projekt Teš 6 je začel nastajati v času prve Janše vlade, ko je dobil vsa potrebna dovoljenja,« zapišejo in brez kančka sramu dodajo, da so socialdemokrati le reševali delovna mesta, ko so šestemu bloku dali državno poroštvo za najem kredita.

Pri tem zamolčijo, da so poroštvo dali na podlagi politično določene odkupne cene za kalorično vrednost premoga. Kot vemo, je ta določena prenizko, zato Premogovnik Velenje zdaj ukinja delovna mesta, rudnik pa se vse pogosteje sesuva v stebrnih udarih, ki so novost in posledica slabih raziskav odkopnih tras, kar je seveda posledica finančne podhranjenosti.

Sajenje gensko nespremenjenih rožic

Bogat ulov v ribniku potencialnih volivcev pa za SD predstavljajo tudi posamezniki, ki izražajo dvome o znanosti ali, bolje rečeno, ne vejo, kaj je znanost. SD v imenu teh podpira »popolno prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov«, pri čemer tega niso naglasili tam, kjer problem dejansko nastaja – torej pri intelektualnih pravicah, ki jih nad denimo gensko spremenjenimi semeni držijo mednarodne korporacije, ki so ta semena razvile s sodobnimi znanstvenimi metodami. Kako nameravajo odpraviti obstoječe genske spremembe, ki smo jih rastlinam in živalim z udomačitvijo že zadali ljudje, v kratki programski točki niso pojasnili.

Po Pahorju kdo? Brglez bi raje videl predsednico republike V kontekstu sodobne socialne demokracije pa smo preverili še govorice, da se želi evropski poslanec Milan Brglez (SD) leta 2022 videti med kandidati za predsednika republike. »Menim, da bi bil že čas, da bi socialni demokrati predlagali žensko kandidatko,« je se glasilo Brglezovo pojasnilo. »Tega sem že malo navajen, saj se moje ime vsaka dva meseca pojavi za novo funkcijo,« je odgovoril na vprašanje, ali imajo govorice kakšno podlago.

Partnerji dobrodošli v stranko nepotizma

»Verjamemo v partnersko demokracijo, zato želimo stranko organizacijsko in vsebinsko odpreti sindikatom in nevladnim organizacijam. Ustvarjati želimo trajna zavezništva za napredne spremembe,« so zapisali v očitnem obujanju korenin racionalne socialne demokracije, o katerih lahko ljubitelji zgodovine beremo v knjigah. Navsezadnje se SD sklicujejo na 120 let tradicije na Slovenskem. Vsi tovrstni aktivisti se bodo morali za priznanje svojih zaslug boriti v stranki, ki bolj kot zasluge nagrajuje imena, pri tem pa govori, da nagrajuje zasluge.

Povsem kompetenten je tako po mnenju SD denimo sin predsednika republike Boruta Pahorja – Luka Pečar Pahor, ki opravlja prakso v poslanski skupini SD. Da je njegov oče predsednik republike, ki je kandidiral s podporo SD, pri tej odločitvi ni igralo nobene vloge. Letos poleti je službo v pisarni evropske poslanke dobila Špela Han, hčerka vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana. Med uradniške kadre stranke SD se je uspelo prebiti tudi Benjaminu Lukšiču, sinu nekdanjega predsednika SD Igorja Lukšiča. Mali Lukšič je izkazal dovolj zaslug, da so ga SD-jevci zaposlili v službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje pri ministrstvu za kulturo, ki spada v koalicijsko kvoto stranke SD.