Imperij milijonarja

Dinastije: Južna v Ikei, švedskem pohištvenem gigantu s sprejemljivimi cenami

Gašper Petovar
2. 11. 2019, 19.30
Posodobljeno: 2. 11. 2019, 19.47
Deli članek:

V verigi trgovin s cenovno sprejemljivim pohištvom solidne kvalitete Ikea dobite poleg vsemogočih reči za dom tudi Južno. A seveda le v Sloveniji. Trgovino v Ljubljani namreč gradi CGP iz Novega mesta, ki je v lasti Darija Južne, četrtega najbogatejšega Slovenca, ki je začel bogateti, ko je ustanovil svojo pooblaščeno investicijsko družbo (pid) in začel sprejemati certifikate državljanov Slovenije.

Bobo
Dari Južna, Metličan, ki je svoj imperij postavil v Ljubljani, zdaj pa večino denarja služi z novomeškim CGP.

Dari Južna je med tistimi Slovenci, ki so si v času tranzicije ustvarili kapital s pidi, najmanj razvpit, če ga primerjamo z ostalimi pidovskimi baroni, denimo z Darkom Horvatom iz Aktive, kjer naj bi poniknilo več kot sto milijonov evrov, ali pa s Stanetom Valantom in njegovim NFD Holdingom, ki je propadel po sodelovanju z Igorjem Bavčarjem pri privatizaciji Istrabenza. Dari Južna je v primerjavi z omenjenima in s še nekaterimi ostalimi Slovenci, ki so osnovo svojega premoženja vzpostavili kot lastniki pidov s certifikati slehernikov, precej anonimen oziroma »low profile«, kot rečejo v angleško govorečem svetu. Pa je res?

Perspektiva za Južno

Resen kapital je Južna začel ustvarjati, ko sta z ženo Vesno leta 1993 ustanovila podjetje Perspektiva, ki je leta 1996 postalo PERSPEKTIVA FT, d. o. o., prava borzna hiša. To so bila leta trgovanja s certifikati slovenskih državljanov. A pravi denar je prišel nekaj let kasneje. Leta 2000 je Južna od zavarovalnice Tilia kupil družbo za upravljanje Vizija in prav ta nakup se mu je še kako obrestoval; v Viziji je bilo namreč ogromno neizkoriščenih certifikatov, kar mu je omogočilo vlaganja prek Vizije v različna podjetja in tako imenovano pletenje lastniške mreže, ki ostaja do danes. In se še širi.

Politične povezave

Že leto po nakupu Vizije je od Soda kupil 40-odstotni delež enega večjih državnih gradbincev, CGP, nekaj let kasneje pa je Južna s soprogo postal še lastnik sevniške Lisce. Kot rečeno, Južna, sicer Metličan po rodu, je v primerjavi z drugimi pidovskimi baroni in kasnejšimi tajkuni malo znan javnosti. Po mnenju poznavalcev je vzrok ta, da zna spretno krmariti tudi s politiko. Nikoli se ni postavil na eno ali drugo stran slovenskega političnega prostora; čeprav naj bi bil sošolec nekdanjega SDS-ovega ministra in enega vidnejših SDS-ovcev, Andreja Vizjaka, je dobro sodeloval tudi z ožjimi sodelavci Toneta Ropa, ko je ta nasledil Janeza Drnovška na čelu vlade, tudi z ljudmi iz Pahorjeve vlade naj bi sodeloval zgledno in tako naprej. Pri čemer poznavalci opozarjajo, da je Južna rad pomagal politikom, če je lahko, a naj bi za svoje usluge politiki vedno znal izstaviti račun in izkoristiti »dobre« oziroma oportune odnose s politiko. Nekateri ga pri tem vidijo kot nekakšnega lokalnega Ivana Zidarja, ki je zase večkrat celo javno povedal, da odlično sodeluje tako s Cerkvijo kot s komunisti.

Bobo
Zakonca Južna imata v lasti okoli deset odstotkov državnega Petrola, kar jima zna ob morebitni prodaji Petrola še oplemenititi račun.

Obsojeni (ne)tajkun

Južna je torej svoj imperij gradil tudi s pomočjo politike, a nikoli na tak način, da bi se ga kateri pol politike želel znebiti. O sebi je medijem večkrat dejal, da ni tajkun, čeprav je njegov način dela podoben drugim slovenskim mogotcem, ki jih imamo za tajkune. Bil je tudi pravnomočno obsojen, pravzaprav se je pogodil s tožilstvom in tako priznal pranje denarja in oškodovanje CGP. Pred šestimi leti, torej leta 2013, mu je zato sodišče naložilo kazen v višini 1,31 milijona evrov (do takrat najvišja dosojena kazen), opraviti pa je moral še 1260 ur koristnega dela ter 187.000 evrov dati v dobrodelne namene. Južna je s tem denarjem »obdaroval« bolnišnice. Torej tudi pri Južni ni vse čisto.

Radodarna država

V zadnjih letih je dejansko opustil borzno posredovanje in se posveča predvsem tekstilu z Lisco in gradbeništvu prek CGP, kjer je pravi denar, tudi od države. Predvsem od države. Erar razkriva, da je družba CGP, d. d., ki jo lastniško obvladuje Južna oziroma zakonca Južna, od leta 2003 do oktobra letos od države prejela 624,767.874,58 evra.

Status zakoncev Južna, ki svoj imperij obvladujeta iz ljubljanskega WTC-ja, na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev tako ni nepričakovan, gibljeta se med elito najbogatejših. Na lestvici najbogatejših leta 2018 sta bila s 100 milijoni premoženja na 12. mestu.

Južna na slabi banki

Je pa zakonca Južna in tudi njune naložbe tako kot vse gospodarstvenike prizadela gospodarska kriza, lep del njunega premoženja se je namreč prenesel na slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB); vendar jima je uspelo pri DUTB poplačati terjatve v vrednosti 62 milijonov evrov in sta spet lastnika vsega svojega premoženja. Nekaj sta odplačala z lastnim denarjem, nekaj pa z dolgoročnimi posojili, ki sta jih najela.

Lastnika Petrola

Dari in Vesna Južna se torej ne ukvarjata več z borznim posredovanjem, imata pa prek dveh holdingov Vizija v lasti poleg CGP še Tiskarno Novo mesto, IGM Strešnik in druge naložbe. Med drugim sta največja »mala delničarja« Petrola, saj imata v lasti skoraj deset odstotkov tega državnega trgovca z naftnimi derivati in energetiko. Zakonca Južna bi lahko prav pri Petrolu odigrala ključno vlogo pri privatizaciji, saj so se potencialni kupci Petrola že zanimali za nakup njunih delnic oziroma za pomoč pri prevzemanju deleža, ki v Petrolu omogoča odločanje.

STA
Na razpisu za gradnjo druge cevi karavanškega predora je CGP Darija Južne pogorel.

Gradbeni posli

Glavni panogi zakoncev Južna sta danes tekstil in gradbeništvo. Predvsem slednje je tisto, ki prinaša denar, pa ne zgolj zaradi državnega denarja, čeprav zneski, ki jih CGP-ju nakazuje država, niso zanemarljivi. Pred kratkim je podjetje končalo Lidlov logistični center v Arji vasi – gre za največje skladišče pri nas, zdaj pa bo gradilo še ljubljansko Ikeo. Gradili bodo tudi poslovno-stanovanjski objekt Šumi v centru prestolnice, nakupovalni center Spar v ljubljanski Šiški in še mnoge druge reči. Med drugim je CGP Darija Južne oddal tudi ponudbo za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Seveda v posel ne bi šli sami, ampak so se prijavili v kompaniji s podjetji Implenia Österreich in Implenia Švica. Njihova ponudba je bila v višini 121,5 milijona evrov. Izbrani niso bili, saj so bili za pol milijona dražji – celo od konzorcija podjetij, zbranih okoli Kolektorja CPG Stojana Petriča, ki naj bi bil po politični liniji glavni kandidat za gradnjo, potem ko so s pritožbami izrinili turški Cengiz, ki bi cev predora gradil za slabih sto milijonov, kar je nekako ista cena, za kakršno svojo polovico gradijo Avstrijci.

Dari Južna ima v času, ko se v Sloveniji na veliko gradi, zlato priložnost, da svoj imperij okrepi, tudi kar zadeva zmanjšanje dolgov; in kot povedo poznavalci, ima vedno možnost podpore tudi med politiki, tako levimi kot desnimi, ki naj bi bili primorani za tako in drugačno podporo Južni pomagati. Ja, nobena Južna ni zastonj, kar bosta gotovo vedela zakonca Dari in Vesna Južna, ki sta iz Metlike prišla v Ljubljano in zdaj gradita za Nemce in Švede, možnost pa imata dejansko povezati Slovenijo z Avstrijo. In obenem še bolj obogateti.