Kljub pomislekom zelena luč

Poroštvenemu zakonu za drugi tir in hitro cesto na Koroško nasprotuje le Levica

S.R./STA
29. 10. 2019, 12.22
Posodobljeno: 29. 10. 2019, 14.43
Deli članek:

Predlogu zakona o poroštvu za drugi tir in del tretje razvojne osi je v prvi obravnavi napovedala podporo večina poslank in poslancev, a pomisleki ostajajo. Več poslanskih skupin skrbi morebitno sodelovanje kake zaledne države pri drugem tiru, zmotilo pa jih je tudi, da v zakon ni vključen celoten projekt tretje razvojne osi.

STA
Poroštvenemu zakonu za infrastrukturna projekta se obeta nadaljnja parlamentarna pot

Predlog zakona za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom predvideva do 417 milijonov evrov poroštva, za dva odseka tretje razvojne osi - hitro cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim mestom in Osredkom - pa do 360 milijonov evrov poroštva. 

Kot je izpostavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, bo zakon dokončno zaprl finančno konstrukcijo za dva zelo pomembna infrastrukturna projekta. "Dejstvo je, da so posojila s poroštvom cenejša kot posojila brez poroštva države. Ocena je, da so cenejša za dve do tri odstotne točke. Če smo pesimistični in ocenimo dve odstotni točki, to pomeni približno 8,34 milijona evrov letno. Če je doba odplačila 20 in tudi 30 let, si lahko izračunate, kakšne milijonske prihranke bomo imeli," je še poudarila Bratuškova. 

V večini poslanskih skupin so po prvi obravnavi zakonu napovedali podporo, odrekli mu jo bodo le v Levici. 

Poslancem SMC se trese roka, Levico skrbi "zaledna država"

Kot je dejal Gregor Perič (SMC), "se verjetno se vsi strinjamo, da sta projekta izjemnega pomena za Slovenijo". Četudi s tresočo roko bomo danes predlog zakona podprli. "Od pristojne ministrice namreč pričakujemo, da bo vlado v kratkem seznanila glede morebitnega sodelovanja zalednih držav pri drugem tiru in o poteku pogovorov poroča DZ," je ob tem dodal. 

V stranki SMC namreč po njegovih besedah še vedno zagovarjajo sodelovanje zaledne države, hkrati pa obžalujejo, "da se je ena izmed zalednih držav (Madžarska op. STA) raje odločila vlagata v sosednji Trst". Nasprotno sodelovanju zaledne države nasprotujejo v Levici, kjer bodo med drugim prav zaradi nejasnosti o tem vprašanju zakonu pokazali rdečo luč. 

Januarja letos je vlada sprejela investicijski program za drugi tir Divača-Koper v katerem lahko po besedah Violete Tomič (Levica) še vedno preberemo, da naj bi največji del financiranja predstavljal kapitalski vložek Slovenije, višina katerega pa bo odvisna od morebitne participacije druge zaledne države. 

"Torej tudi v predlogu zakona o poroštvu še vedno ni jasno, ali bo Slovenija drugi tir zgradila sama ali bo v lastništvo 2TDK vstopila še katera druga država. To je za nas nesprejemljivo, da se podjetju, katerega lastništvo, s tem pa tudi lastništvo drugega tira še naprej ostaja negotovo, daje državno poroštvo za 417-milijonske kredite," je bila jasna. 

"Zelo zvito" pripravljen zakon

Jože Lenart (LMŠ) je izpostavil, da DZ danes razpravlja o dveh ključnih razvojnih projektih te vlade, v stranki pa so po njegovih besedah ponosni, da Slovenija z večjimi infrastrukturnimi projekti zagotavlja razvoj gospodarstva. Njihov interes je, da se projekta zgradita čim hitreje, transparentno, v skladu z zakonskimi predpisi in na način, da bosta javno finančno vzdržana, je dejal. 

Podporo so v prvem branju napovedali tudi v največji opozicijski stranki SDS, a bodo po besedah Franca Rosca v drugem branju z dopolnili zahtevali umik poroštva podjetju 2TDK. V SDS namreč ne želijo, da bi bila tretja razvojna os talka drugega tira. Rosec je dodal, da bi si v SDS želeli, da bi odločali o poroštvu za celotno tretjo razvojno os, ne samo za dele. 

Podobno so v prvem branju podporo napovedali tudi v NSi. Kot je dejal Jožef Horvat, bo namreč zakon v drugem branju mogoče izboljšati. Po njegovih besedah se v NSi pojavlja nekaj vprašanj, eno od njih je povezano s spoštovanjem načel pravne države. "Ne spomnim se, da bi imeli zakon, ki bi mešal železniško in cestno infrastrukturo, da bi dajali poroštvo za dve podjetji," je dejal in ocenil, da je ministrica oz. vlada zakon pripravila "zelo zvito". 

Plemeniti bo "skropucalo" podprl

Zelo različni stališči sta imeli SAB in SNS. Medtem ko v SAB po besedah Andreja Rajha mislijo, da je zakon zelo dober, v SNS po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega menijo, da gre za "skropucalo". 

"V primerjavi z ostalimi poroštvenimi zakoni še nismo imeli bolj natančnega," je izpostavil Rajh in dodal, da v stranki delijo prepričanje ministrstva za infrastrukturo, da poroštvi ne bosta nikoli unovčeni. Jelinčič medtem meni, da gre za navezo med SAB in SD, in da bi si ti gospodje radi nabasali žepe, kot se je to že dogajalo. "Takšna podlost, da se veže pomoč Korošcem in Dolenjcem in se noter baše poroštvo za drugi tir, je svinjarija," je bil kritičen. Dodal je, da bodo sicer v SNS v prvi obravnavi zakon podprli, "samo zaradi Korošcev in Dolenjcev". 

"Gospod Jelinčič je verjetno edini v tem parlamentu, ki dobro ve, kaj se zgodi, če poslanci določene stranke bašejo denar v žepe. Mislim, da je bil edini predsednik stranke, ki je imel poslanca v zaporu, obsojenega, ker je basal žepe," pa je prvaku SNS vrnila Bratuškova. 

V koalicijskih DeSUS in SD bodo zakon v prvem branju prav tako podprli. Kot je dejal Ivan Hršak (DeSUS), gre pri omenjenih projektih za pravi infrastrukturni odisejadi, z njuno realizacijo pa bo Slovenija ohranila pomen geostrateške lege in omogočila razvoj gospodarstva. Tudi Jani Prednik (SD) je izpostavil, da so v SD projekta vedno prepoznavali kot strateško pomembna in se zavzemali, da bi se čim prej gradnja začela.