Kako gospodariti na haloških kmetijah?

Majhne kmetije so potisnjene ob rob subvencijske politike

Mojca Zemljarič / Štajerski tednik
29. 10. 2019, 06.55
Deli članek:

V Halozah se je nedavno mudila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Obisk je bil namenjen iskanju idej o možnostih povezovanja turistične in kmetijske dejavnosti.

STA
Razpisi v kmetijstvu so do malih pridelovalcev krivični.

Ivan Ber, ki se v Žetalah ukvarja s sadjarstvom in zelenjadarstvom, je poudaril, da četudi država za razvoj kmetijstva in investicije namenja nepovratna sredstva, je ta delež premajhen: »Niti pri 75-odstotnem sofinanciranju kmetje lastnega deleža ne zmoremo. Povem vam, da si kmetje želijo investicij, a se na razpise pod takšnimi pogoji ne prijavljajo. Preprosto ne gre, lastnega deleža ne zmorejo financirati. So pa denimo to kmetije, ki so danes še nosilci življenja v Halozah. Obdelujejo med pet in deset hektarjev površin. Najbolj bi potrebovali mehanizacijo, pa tudi še kaj drugega, odvisno od primera do primera. Sam vidim največjo potrebo po specialni kmetijski mehanizaciji. Prosim vas, ki ste na oblasti, da razmislite o predlogu,« je poudaril Ber, ki na posestvu v Kočicah prideluje jabolka, jagode in papriko.

Težave majhnih pridelovalcev

Tudi Peter Cafuta je omenil, da so razpisi v kmetijstvu do malih pridelovalcev krivični. Cafutovi so kupili kmetijo v Zgornji Pristavi in jo že šesto leto obdelujejo na ekološki način. Oba s soprogo sta za zdaj še zaposlena. Želja je, da bi se v prihodnje ukvarjala s kmetijstvom – pridelavo in predelavo ekoloških živil. Zato bi se v prvi fazi vsaj eden od njiju kmetovanju posvetil poklicno.Podobno kot Ber tudi Cafuta ugotavlja nenaklonjenost državnih razpisov do majhnih pridelovalcev. »Pogoji razpisov manjše pridelovalce velikokrat porivajo na rep ali pa jih kar izločijo. Za nas, manjše pridelovalce, so problematični razpisni pogoji zahtevane površine ali pa finančna zmožnost posamezne kmetije, ki na letni ravni še ne obrača dovolj obratnih sredstev. Tako tudi nisi zmožen zagotavljati lastnega deleža financiranja. Ob takšnih pogojih preprosto nimaš možnosti kandidirati. Lahko je na voljo pet ali deset razpisov, zaradi naštetih omejitev imaš denimo možnost kandidirati na enem. Hrvaška kmetovalcem pomaga na način, da projekt ali investicijo predfinancira. Pri nas je tako, da ves denar založiš sam, potem ti ga država v dogovorjenem deležu povrne.« Glede predfinanciranja projekta ministrica Pivčeva pravi, da to ni možno, saj država denarja na slepo ne more nakazovati. Kaj če potem projekt ne bi bil izveden? Na voljo sta dve možnosti: ali predfinanciranje ali pa predložitev bančne garancije, je poudarila ministrica.

Pomembno je najti pravo tržno nišo

Roman Medved prihaja s kmetije v Dobrini, ki se je že pred desetletji usmerila v lesno industrijo. Pred 20 leti so kupili prvo žago, potem pa dejavnost vseskozi nadgrajevali. Večino produktov prodajajo na avstrijski trg. Pred kakšnimi desetimi leti je pri Medvedovih začela zoreti ideja o razvoju turistične dejavnosti. Izkoristili so bližino avtoceste, po kateri letno proti Hrvaški potujejo milijoni in milijoni turistov. Ukvarjajo se s sobodajalstvom in zadnji dve leti so imeli kapacitete razprodane. Že nekaj let pa kujejo tudi zamisli, da bi uredili naselje počitniških hišic, a jih pri tem ovira zapleten birokratski labirint. Začelo se je pri spremembi prostorskega načrta, nadaljevalo z elektro napeljavami, težko dostopnim terenom (slaba cesta) …