Premier Marjan Šarec obžaluje, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju, kot je ocena pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela politično odločitev. Pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen.

"Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor," so zapisali v kabinetu premierja v odzivu na današnjo oceno Evropske komisije.

Kot so poudarili, mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljanja varnosti celotne EU.

Po Šarčevi oceni čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo tudi sposobna zagotoviti trajno učinkovito upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

Evropska komisija je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov zapisala, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen. Članice EU je zato pozvala k vključitvi Hrvaške v schengensko območje. Končno odločitev o tem, ali lahko država vstopi v schengen, namreč sprejmejo članice EU, in to s soglasjem. Poleg Slovenije ima zadržke glede Hrvaške še nekaj držav.

Čurin: Zelena luč komisije ne pomeni vstopa Hrvaške v schengen

Zelena luč Evropske komisije Hrvaški še zdaleč ne pomeni vstopa države v schengen, pa opozarja državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. Gre namreč le za vmesni korak v procesu vključevanja države v schengenski prostor.

Kot je opozoril, ocenjevanje Hrvaške za vstop v schengensko območje še ni zaključeno: "O sprejemu neke države v schengensko območje odločajo članice s soglasjem, kdaj bo to na mizi ministrov držav članic, pa je vprašanje vsakokratnega predsedstva Svetu EU." "V vsakem primeru strokovna odločitev še sledi, evalvacija Hrvaške še ni zaključena. V tem primeru je današnje sporočilo izključno namenjeno podpori Hrvaški v prizadevanjih za vstop v schengensko območje in apeliranju, da se podviza v vseh korakih pri izpolnjevanju vseh standardov in pogojev," je dejal.

Končno besedo bo imel Svet EU

Slovenski evroposlanci večinoma obžalujejo, da je o vstopu Hrvaške v schengen odločala sedanja komisija, poslanca iz vrst SDS pa zaupata oceni.

"Obžalujem potezo odhajajoče Evropske komisije. Namesto, da bi odpravljala notranje meje, ki so grožnja schengnu, se ukvarja z vprašanjem, katera država izpolnjuje pogoje za vstop v schengen in daje lažno upanje na schengensko širitev," je zapisal Milan Brglez (S&D/SD). Po njegovem je to še ena izgubljena priložnost za zgled, kako bi morale evropske institucije delovati legalno in legitimno.

"Vztrajam pri stališču, da bi odhajajoča komisija Jean-Clauda Junckerja morala v celoti to odločitev prepustiti novi komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen," je v odzivu poudarila Ljudmila Novak (EPP/NSi). Po njenem je dejstvo, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v našem skupnem interesu, a njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU. "Današnja odločitev bo težko izgubila prizvok političnega in ne strokovnega odločanja."

Podobno stališče kot Novakova zastopa tudi Franc Bogovič (EPP/SLS). Meni, da bi morala odločitev sprejeti nova komisija, saj je odločanje o tem v trenutku, ko se po eni strani soočamo z izjemnim porastom nezakonitih prehodov meja, po drugi strani pa z realnimi dvomi o operativni usposobljenosti Hrvaške za učinkovito varovanje svojih meja z BiH in Srbijo, neprimerno in nekorektno. Dodal je, da je vstop Hrvaške v schengen nedvomno v interesu Slovenije, da pa morajo biti za dosego tega cilja izpolnjeni vsi objektivni in zlasti varnostno-tehnični pogoji za vstop Hrvaške v schengensko območje.

Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) obžalujeta, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU," sta zapisala v skupnem odzivu. Poslanca se strinjata, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.

"Današnje sporočilo glede Hrvaške je še eno od spornih sporočil Junckerjeve komisije, ki si jo bomo zapomnili kot eno izmed najbolj političnih doslej," je bila kritična Tanja Fajon (S&D/SD). Senco dvoma v nepristranskost te odločitve poleg nenavadnega časovnega okvirja po njenem vzbuja več vprašljivih okoliščin, tudi več držav članic je nakazalo, da je odločitev komisije politična. Poslanka je še omenila, da mora pred vsakršno odločitvijo Sveta o pristopu Hrvaške v schengen svoje soglasje na glasovanju podati tudi Evropski parlament. "Če pristopanje držav v schengensko območje ni več tehnični, temveč zgolj politični proces, ga je treba ustrezno na novo opredeliti," je menila.

Romana Tomc (EPP/SDS) po drugi strani pričakuje, da je bila Evropska komisija v svoji oceni nepristranska in strokovna. Tudi ona je spomnila, da bodo končno odločitev o vstopu Hrvaške v schengen sprejele države članice s soglasjem. "To pomeni, da ima predsednik vlade Marjan Šarec možnost, da Hrvaški prepreči vstop v schengen, če meni, da za to obstajajo razlogi in da je to v korist Slovenije," je menila in dodala, da vlada za odločitev prevzema tudi politično odgovornost.

Tudi Milan Zver (EPP/SDS) poročilo Evropske komisije sprejema. "Verjamem, da so v zadnjih štirih letih temeljito nadzorovali, izvedli monitoring na tem področju, da ocene držijo, da je Hrvaška sprejela ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno upravljanje z južno mejo," je povedal za slovenske medije in dodal, da ne verjame, da je slovenska vlada naredila boljšo analizo. Spomnil je, da je zdaj "žogica pri Svetu EU". Bo pa slovenska javnost po mnenju poslanca pozdravila čim prejšnjo odpravo schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško, ker bi to pomenilo večjo pretočnost na mejnih prehodih, kjer so zdaj zastoji.