Sam Spade, Philip Marlowe, Mike Hammer in ne nazadnje Sherlock Holmes so izmišljeni liki, ki so po zaslugi knjig in filmov zgradili romantično podobo o zasebnih detektivih. Sodobna filmska industrija jih sicer ne časti tako kot nekoč, a poklica zasebnega detektiva se še vedno drži kanček glamurja. V Sloveniji ima licenco za opravljanje tega poklica 87 ljudi. Zakon o detektivski dejavnosti določa, da lahko zbirajo, obdelujejo, posredujejo podatke in informacije ter svetujejo na področju preprečevanja kaznivih ravnanj. Kot nam je pojasnil Miha Dvojmoč, predsednik Detektivske zbornice Slovenije, pa detektivi najbolj pogosto za delodajalce preverjajo, ali so delavci in delavke upravičeno odsotni zaradi bolniškega staleža, preverjajo zlorabo potnih stroškov, preiskujejo kraje znotraj podjetij, vročajo sodne pozive in odločbe, preiskujejo zavarovalniške goljufije. Zasebnikom pa največkrat pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb, pri dokazovanju mobinga, raziskovanju finančnih prevar … Kot nam pove predsednik detektivske zbornice, se obseg dela detektivov vse bolj širi, zato prihaja do vse večje specializacije.

Sodobni detektivi in detektivke morajo biti vztrajni, natančni, dobri komunikatorji in vajeni dela zunaj običajnega delovnega časa. Morajo biti vredni zaupanja, vse pogosteje pa se pojavlja tudi zahteva, da so vešči uporabe sodobnih tehnologij in IT-forenzike.

V detektivski zbornici opozarjajo, da ljudje in podjetja, ki oglašujejo detektivske storitve, a nimajo licence, nimajo enakih pooblastil kot detektivi, dokazi, ki jih zberejo pa na sodišču ne bodo imeli enake teže ali pa bodo celo nedopustni. 

Kaj vse detektivi lahko, česar mi ne smemo?

Zasebnim detektivom zakon o detektivski dejavnosti dovoljuje, da dostopajo do javnih evidenc, kot je centralni register prebivalstva, evidenca registriranih vozil ter podatki o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah. Detektiv sme vpogledati tudi v sodne in upravne spise ali si iz njih prepisati podatke, kadar ima to pravico tudi stranka, ki ga je pooblastila. Lahko uporabljajo tudi različna tehnična sredstva, kot sta fotoaparat in snemalnik zvoka. Fotografirati smejo le z javnih površin, pogovore pa lahko snemajo le s privolitvijo sogovornika. Lahko uporabljajo tudi prašek za odkrivanje prstnih sledov in tatovom nastavljajo kemične pasti, pri svojem delu pa ne smejo uporabljati fizične sile. Kot nam pove Miha Dvojmoč, pri delu detektiva sicer lahko pride tudi do konfliktnih situacij, a do zdaj še ni bilo primera, kjer bi prišlo do uporabe fizične sile. »Pri izobraževanju za detektiva samoobramba ni predvidena, res pa je, da običajno tisti, ki se s tem poklicem ukvarjajo, imajo neko osnovno znanje borilnih veščin,« razloži Dvojmoč.

DvojmocMiha
Fakulteta za varnostne vede / Univerza v Mariboru
Miha Dvojmoč, predsednik Detektivske zbornice Slovenije

Kakšne so cene?

Uradno priporočilo je, da naj bi ura dela detektiva znašala 70 evrov, poleg tega pa so upravičeni tudi do plačila kilometrine, parkirnine in ostalih materialnih stroškov. A take pogoje naj bi na trgu dosegali le redki. Tako smo ob pregledu ponudbe ugotovili, da se cene gibljejo med 50 in 70 evri na uro, običajno pa se detektivi s strankami dogovorijo za pavšalna plačila. »Če detektiv na primer preverja upravičenost odsotnosti delavca zaradi bolniške, se podjetja vnaprej dogovorijo, koliko časa bo nadzor trajal in koliko bodo za to odštela. Po opravljenem delu pa mora detektiv napisati tudi natančno poročilo,« pove Dvojmoč.

Kdo lahko postane detektiv?

Glede na določila Zakona o detektivski dejavnosti lahko detektivsko licenco pridobijo osebe, ki imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje, imajo opravljen izpit za detektiva, so varnostno preverjeni in nimajo varnostnih zadržkov, kot je pravnomočna obsodba. Vsi, ki imajo veljavno licenco, so vpisani v evidenco pri detektivski zbornici, njihova imena in kontakti pa so tudi javno objavljeni. Detektivi se morajo pri delu vedno izkazati z izkaznico, ki jim jo izda pristojni organ.

Izobraževanje

Vsi, ki želijo postati detektivi, morajo opraviti strokovno usposabljanje, ki traja 80 ur. Med usposabljanjem se poučijo o pravni ureditvi detektivske dejavnosti, o opravljanju detektivske dejavnosti, kriminalistiki, kaznivih dejanjih, prekrških in o drugi pravni ureditvi. Spoznajo osnove pravosodnega sistema, javne uprave in upravnega postopka ter se poučijo o etiki, človekovih pravicah in komunikacijskih veščinah. Izobraževanje stane malce manj kot 1200 evrov, ki jim je treba dodati še 450 evrov plačila stroškov za pridobitev certifikata o licenci, 200 evrov stroškov izdelave detektivske izkaznice in 383 evrov za plačilo izpita, na katerem kandidat dokaže, da je osvojil vsa potrebna znanja.