Dr. Krek odgovarja kritikom

Konoplja na zatožni klopi: 500 kmetov se boji za svoj obstoj

Ž.K.
22. 10. 2019, 06.45
Posodobljeno: 22. 10. 2019, 07.44
Deli članek:

Inšpektorji so se spravili nad izdelke iz konoplje. Je predstavnik NIJZ Milan Krek res zavajal javnost? Preberite njegov odgovor.

Dreamstime
Konopljina smola lajša vrsto bolezni, predvsem avtoimunskih.

STA
Milan Krek poudarja, da v znanosti glede CBD ni enotnega mnenja.

Zdravstveni inšpektorat je pred dobrim mesecem dni po navodilih ministrstva za zdravje začel izvajati inšpekcijske postopke, v katerih je preverjal, ali imajo prodajalci izdelkov, ki vsebujejo ekstrakte iz industrijske konoplje s konkretno učinkovino CBD, dokazila o skladnosti z zakonodajo. Postopke naj bi začeli izvajati zaradi varovanja zdravja potrošnikov. Izvedenih je bilo 41 nadzorov s področja prehranskih dopolnil in 34 s področja kozmetike.

Odzval se je celo minister

Uporabniki izdelkov, ki vsebujejo CBD, večinoma ljudje z različnimi bolj ali manj resnimi zdravstvenimi tegobami, so nad tem, da so izdelki, ki so jim lajšali težave, čez noč izginili s trgovskih polic, ogorčeni. Prav tako 500 slovenskih kmetov, ki se je usmerilo v pridelavo industrijske konoplje in  jim zdaj grozi, da nihče ne bo odkupil njihovega pridelka. Oglasil se je celo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je na twitterju zapisal: »Slovenci smo včasih bolj papeški od papeža. Nekoč smo že imeli razvito industrijo pridelave in predelave industrijske konoplje. Danes okoli tega kompliciramo. V tem mandatu bi bilo smiselno temu narediti konec in končno legalizirati konopljo vsaj v medicinske namene.«

Sprememba predpisov

Inšpekcijski postopki sicer še niso zaključeni in ne ve se, kdaj bodo. »Postopki so v fazi pred izdajo odločbe, v kateri bo odrejen inšpekcijski ukrep, ki se bo nanašal na dejansko stanje pri posameznem zavezancu,« so navedli na zdravstvenem inšpektoratu pred skoraj mesecem dni. Razlog za nenadno aktivnost slovenskih inšpektorjev je sprememba v evropski zakonodaji, zaradi katere se vsi ekstrakti rastline Cannabis sativa in iz njih proizvedeni izdelki, ki vsebujejo kanabinoide (CBD) in so opredeljeni kot živila, pojmujejo kot nova živila, za katere je pred dajanjem na trg potrebna odobritev v skladu z zakonodajo o novih živilih.

Pomanjkljiva pojasnila

Medtem ko v večini evropskih držav še čakajo interpretacije te zakonodaje in na trgu niso uvedli večjih sprememb, smo pri nas izredno pohiteli. Čeprav je treba priznati, da je na trgu izdelkov s CBD precejšen kaos in je težko ločiti zrnje od plev, pa se pri ukrepih ministrstva za zdravje ni mogoče znebiti občutka, da so se malce prenaglili in v isti koš vrgli vse: tako zrnje kot pleve.

Proizvajalci so ogorčeni in terjajo pojasnila. Prejeli so jih razmeroma malo in poskrbela so za še večje ogorčenje. Tako je bilo med drugim navedeno, da naj bi bili izdelki s trga umaknjeni zaradi nevarnosti zastrupitve, saj je v Sloveniji že prišlo do 10 primerov zastrupitev z izdelki, ki vsebujejo CBD, zastrupila naj bi se tudi dva otroka. A kot so pojasnili na Centru za zastrupitve pri UKC Ljubljana, se je izkazalo, da so zastrupljenci resda uživali izdelke, v katerih je bil CBD, a so se zastrupili z drugimi učinkovinami v teh izdelkih, največkrat s THC. Ob objavah podatkov o zastrupitvah so zagovorniki CBD opozorili na to, da bi jih bilo treba postaviti v kontekst in dodati podatke, na primer koliko ljudi se je zastrupilo z zdravili, koliko z alkoholom in ne nazadnje z gobami ali čemažem. Kot je na svojem facebook profilu izpostavil glasbenik Rok Terkaj, se je v letu 2018 14 ljudi zastrupilo z gobami. »A zdaj bomo pa še vse gobe prepovedali in jih dali pod strog nadzor, ker so še bolj nevarne od CBD,« se je vprašal ob tem.

Dr. Krek odgovarja in pojasnjuje

Za še večje razburjenje je poskrbel vodja koprske izpostave Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek, ki je izjavil, da se CBD v želodcu spremeni v THC. Številni strokovnjaki so njegovo izjavo označili za nesmiselno in zmotno. Dr. Tamara Lah Turnšek z mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA je celo izjavila, da je biokemijsko to nemogoče, kar bi moral vedeti celo vsak študent biokemije. Zato smo dr. Kreka prosili za pojasnilo.

V odgovoru je med drugim zapisal: »Že leta 1968 so pionirji na področju raziskovanja konoplje in THC ter CBD ugotavljali, da se lahko iz urina oseb, ki se zdravijo s CBD, izločijo metaboliti THC. Leta 2002 sta pionirja raziskav na tem področju Mechoulam in Hanus že opisala nekaj možnosti nastanka THC iz CBD v človeškem telesu. Kasneje so tudi drugi ugotavljali prisotnost metabolitov THC v urinu pri ljudeh, ki so se zdravili s CBD. Vprašanje se je znova odprlo leta 2016, ko je skupina strokovnjakov znova dokazala, da se iz CBD ob prisotnosti želodčne tekočine tvori THC, in postavila hipotezo, da se podobno dogaja v človeškem želodcu. Tem trditvam je nasprotovala druga skupina raziskovalcev, ki pa je že v naslovu uporabila angleško besedo »seems«, torej je videti, da niso ravno najbolj prepričani, ali v želodčni kislini iz CBD ne nastaja THC. Metabolite in THC pri ljudeh, ki so se zdravili samo s CBD, omenjata tudi Istvan Ujvary in Lumir Hanuš v raziskavi iz leta 2016.« 

A dr. Kek priznava, da so si mnenja stroke nasprotujoča in da mora biti, dokler se stroka ne zedini, v veljavi previdnostno načelo, ki pravi: »Politika oziroma ukrep se ne bi smel izvajati, če obstaja možnost, da bi lahko povzročila škodo javnosti ali okolju, in če o zadevnem vprašanju še ni nobenega znanstvenega soglasja. Zadevo je treba ponovno preučiti, ko je na voljo več znanstvenih podatkov.«

Velik posel

A ob vsem, kar je bilo v zadnjih tednih povedano na to temo, je jasno, da bo poleg strokovnih mnenj veliko vlogo igral tudi denar. V poslu z izdelki iz konoplje, tudi pri izdelkih s CBD, se vrtijo milijoni evrov. Če v spletni iskalnik vpišete CBD, boste našli več deset trgovin, ki vam ponujajo kapljice in smolo, bodisi izdelano v Sloveniji bodisi iz tujine. V uradnih evidencah smo preverili, kako uspešno poslujejo podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov iz konoplje, in ugotovili, da jih je kar nekaj, ki so v letu 2018 ustvarila več kot milijon evrov prometa. A to je kaplja v morje v primerjavi z dohodki, ki jih dosega farmacevtsko podjetje GW Pharmaceuticals, ki proizvaja CBD-zdravili sativex in epidiolex in je na trgu vredno 3,5 milijarde evrov, lani pa je ustvarilo 300 milijonov evrov prihodkov.

Facebook
Rok Trkaj in Roni Kordiš - Had sta se po odgovore podala na Ministrstvo za zdravje, na NIJZ in na KPK.

Znana Slovenca v boju za CBD

Tisti, katerih izdelki so umaknjeni s prodajnih polic, tako verjamejo, da je naša politika pokleknila pod pritiski farmacije, saj je trenutno možno v Sloveniji legalno kupiti le magistralna zdravila s CBD, ki jih najdemo v lekarnah in jih predpisujejo zdravniki. Da bi preverila to teorijo, sta nedavno moči združila dva znana Slovenca: bloger Roni Kordiš - Had in glasbenik Rok Terkaj, ki smo ga že omenili.

Po pojasnila sta se obrnila tako na NIJZ kot na Ministrstvo za zdravje, oba naj bi sprejeli in jima na vprašanja odgovorili v tem tednu. Odpravila sta se tudi na KPK, da bi preverila, ali je kateri izmed predstavnikov farmacevtske industrije vplival na odločitve ministrstva. Ugotovila pa sta, da sta v uradnih evidencah zabeleženi zgolj dve pravni osebi, ki sta imeli v letu 2018 lobistične stike z ministrstvom za zdravje, a nobena izmed njiju v povezavi s CBD. V letu 2019 pa na KPK nimajo prijavljenega nobenega lobističnega stika, vprašanje pa je, ali gre uradnim podatkom verjeti. Ne nazadnje se na ministrstvu za zdravje pripravlja reforma zdravstva, ki bo prinesla velike spremembe v financiranju te dejavnosti in težko si je predstavljati, da se pri njih ni oglasil nobeden izmed lobistov.

Kdo bo uredil trg prehranskih dopolnil

Na drugi strani pa zagovorniki ukrepov ministrstva za zdravje opozarjajo, da ima CBD lahko zdravilne učinke le v odmerkih, ki so v zdravilih, in da so izdelki, ki so na voljo v trgovinah, pogosto slabe kakovosti, vsebujejo primesi in so slabo označeni. Proizvajalci in prodajalci naj bi tako le izkoriščali nesrečo ljudi za lasten zaslužek. A to na trgu prehranskih dopolnil ni nič novega. Nastalo zmedo je nedvomno treba urediti, za to pa bi najprej potrebovali jasna pravila. Ad hoc ukrepi ministrstva za zdravje so, kot kaže, povzročili predvsem precej ogorčenja in zmede in ne nazadnje poslovne škode. Le upamo lahko, da bodo zadevo hitro uredili, ločili zrnje od plev in omogočili delo tistim, ki ga opravljajo dobro, predvsem pa v korist tistih, ki jim CBD-preparati lajšajo življenjske tegobe.