V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih 1,433.000 zavezancev za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dodati je treba še okoli 53.000 socialno ogroženih oseb, ki jim dopolnilno zavarovanje krije država. Če niste vedeli, je dopolnilno zavarovanje bolj ali manj obvezno. Pa ne zgolj zaradi tega, ker morate, če ga nimate, ob obisku zdravnika seči v denarnico, pač pa ker boste za vsa leta, ko niste bili dopolnilno zavarovani, v trenutku, ko se boste zavarovali, plačevali znatno višjo premijo kot ostali. Naš bralec Miha je tako za čas, ki ga je preživel na študiju na Finskem, prekinil dopolnilno zavarovanje. Ko se je vrnil in ga ponovno sklenil, je izvedel, da bo njegova premija zaradi prekinitve dosmrtno višja za sedem evrov, torej danes namesto 35 evrov plačuje 42 evrov na mesec. Po podatkih zdravstvenih zavarovalnic je oseb, ki morajo plačevati višjo premijo, okoli tri do štiri odstotke oziroma okoli 50.000 Slovencev. Okoli pet odstotkov Slovencev pa dopolnilnega zavarovanja sploh nima sklenjenega.

Načelo solidarnosti

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da zavezanci za dopolnilno zavarovanje za vsako polno leto, ko ne plačujejo zavarovanja, dobijo pribitek v višini treh odstotkov. Poleg tega jim ob ponovni sklenitvi dopolnilnega zavarovanja le to začne veljati šele tri mesece od plačila prve premije. Vsi ti ukrepi so sprejeti zato, da ljudje ne bi špekulirali in se za dopolnilno zavarovanje odločali le v jeseni življenja ali pa ko bi jih zdravje pustilo na cedilu. Dopolnilno zavarovanje v obliki, kot ga poznamo danes, namreč deluje na načelu solidarnosti, kar pomeni, da tisti, ki s(m)o zdravi, plačujejo tudi za bolne. In ko oziroma če se bodo nekoč znašli v težavah, jim bo iz tiste malhe, v katero so sami dajali, vse povrnjeno.

Visoke številke

Glede na pogosto dvigovanje premije dopolnilnega zavarovanja se je gotovo že marsikdo vprašal, ali se mu tako zavarovanje sploh izplača. S prvim novembrom bo najcenejša premija dopolnilnega zavarovanja 34,5 evra oziroma letno 414 evrov. Če Slovenci začnemo vplačevati dopolnilo zavarovanje v povprečju pri 20 letih, bomo pri povprečni življenjski dobi, ki je po podatkih Sursa 77,9 leta, zdravstvenim zavarovalnicam do smrti v blagajno prispevali kar 23.900 evrov. Koliko kdo iz te blagajne dobi, je seveda odvisno od njegovega zdravja in življenjske dobe. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da obvezno zavarovanje krije le del plačila zdravstvenih storitev. Kolikšen del je odvisno od tega, ali gre za bolezen, poškodbo na delu ali poškodbo zunaj dela. Odstotki so torej različni.

Kakšne so cene?

Mi smo pogledali, koliko mora pacient doplačati za nekaj osnovnih zdravniških storitev, če nima sklenjenega dopolnilnega zavarovanja. Prvi kurativni pregled pri družinskem zdravniku odraslo osebo stane 17,42 evra, obvezno zavarovanje krije 13,94 evra, dopolnilno zavarovanje pa 3,48 evra. Če en pregled ni zadoščal, bo za ponovni kurativni pregled pri družinskem zdravniku treba doplačati 2,23 evra. Ob tem so nas na ZZZS opozorili na dejstvo, da cena za obisk splošne ambulante ni relevantna, ker splošna ambulanta prejme 50 odstotkov letnega prihodka v odvisnosti od števila opredeljenih oseb (okoli 68.000 evrov), ostalih 50 odstotkov pa v soodvisnosti od opravljenih storitev.

Poglejmo še nekaj drugih storitev: za preventivni zdravniški pregled zadošča zgolj obvezno zavarovanje, prav tako za odvzem brisa v ginekološki ambulanti in vaginalni porod brez zapletov ter oživljanje. Za oskrbo rane s šivanjem boste morali doplačati 10,16 evra, za rentgen pljuč 2,3 evra. Na prvi pogled se torej zdi, da v blagajno dopolnilnih zavarovalnic vplačujemo pretirane zneske. A to velja le, dokler smo razmeroma zdravi. Tako bi morali že za operacijo kile doplačati 194,61 evra, ko pa nastopijo resne težave, je le malo Slovencev, ki bi sami zmogli poplačilo vseh zdravstvenih storitev.

Ko resno zbolimo

Obvezno zavarovanje krije na primer le takojšnje zdravljenje, ki se izvede v okviru nujne medicinske pomoči in v okviru urgentnih centrov, vsakršno nadaljnje bolnišnično zdravljenje (hospitalizacija, akutna ali neakutna bolnišnična obravnava, kamor spada denimo tudi koronarografija brez vstavitve stenta ali z vstavitvijo stenta) pa predstavlja nadaljevanje zdravljenja, ki pa ga obvezno zavarovanje ne krije več v celoti. Oseba brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi v takšnih primerih morala doplačati za te storitve nekaj sto evrov ali celo nekaj tisoč evrov, pojasnjujejo na ZZZS. V primeru srčnega infarkta mora torej oseba doplačati za neodložljivo koronarografijo z vstavitvijo stenta okoli 500 evrov, če nima urejena dopolnilnega zavarovanja.

Spremembe

Na ministrstvu za zdravje v zadnjih tednih pripravljajo spremembo ureditve dopolnilnega zavarovanja, ki naj bi jo izvedli v dveh korakih. Prvi naj bi bil zgolj prenos zbiranja denarja z zdravstvenih zavarovalnic na ZZZS, v drugem koraku pa naj bi se spremenil način plačevanja, na način, da bodo tisti z višjimi dohodki plačevali več in tisti z manjšimi manj. Ali bo tudi nov predlog vseboval pribitke za tiste, ki dalj časa ne bodo zavarovani, se še ne ve, prav tako ne, kdaj naj bi nova ureditev dejansko zaživela.