Na pomoč je treba 24 ur na dan kadarkoli – podnevi, ponoči, ob praznikih … Oktobra, meseca požarne varnosti, je prav, da se vprašamo, ali so podjetja, v katerih so zaposleni operativni gasilci, do njih razumevajoča, jih pustijo na intervencije, ko jih pokličejo na pomoč, ali jim povzročajo težave.

Od gasilcev je slišati vse, a ko smo o tej temi povprašali Gasilsko zvezo Slovenije, je bil odgovor naslednji: delodajalci so večinoma razumevajoči in gasilstvu naklonjeni. Kot je povedal Dušan Vižantin iz GZS, je zakonodaja na tem področju kar dobro urejena. Delodajalec mora pustiti gasilca na intervencijo, ima pa pravico zahtevati nadomestilo stroškov v času odsotnosti. »Pri tem se pojavljata dva problema. Prvi je, da delodajalca v primeru nespoštovanja predpisov kaznujemo, namesto da bi ga nagradili, ker ima zaposlenega gasilca in mu v primeru intervencije omogoči odsotnost. Drugi problem so sredstva za nadomestilo, saj niti lokalna skupnost niti država nimata posebnih skladov zanje, zato gre denar v večini primerov iz redne dejavnosti za gasilstvo,« je povedal Vižantin.

Zahteve za povračilo

Če prostovoljnega gasilca zaradi intervencije torej ni v službo, mu pripada polna plača, njegov delodajalec, ki mu mora pustiti na teren, pa je upravičen do povračila tega dela osebnega dohodka in dodatnih 20 odstotkov za izpad dohodka. Pa se to v praksi dogaja? Kot pravijo v GZS, delodajalci večinoma zahtevajo, da se jim povrne nadomestilo plače za čas, ko je njegov zaposleni izvajal naloge zaščite in reševanja. Ker so gasilske enote financirane iz lokalnih skupnosti, to bremeni lokalno skupnost, torej občino, če pa je gasilec naloge opravljal na intervenciji večjega obsega, za katero je aktiviran državni načrt, nadomestilo plače krije država. Če zahtevka ni in denar za to ni porabljen, ga znotraj proračunskih postavk namenijo za gasilstvo – vse je odvisno od pogodbe, ki jo ima gasilska enota podpisano z lokalno skupnostjo.

Kako je v Kolpi, Revozu, Krki?

V metliški Kolpi imajo te zadeve dobro urejene. V podjetju imajo na lokaciji v Metliki zaposlenih približno 300 delavcev, od teh je 12 operativnih gasilcev, ki so to morali delodajalcu povedati že prej. »V primeru poziva jim je omogočen takojšen izhod iz podjetja, da so res lahko hitri. To se zgodi nekajkrat na leto, najpogosteje so to gasilci iz PGD Metlika,« je povedal varnostni inženir v Kolpi Stanko Krnc. Podjetje včasih zahteva refundacijo od občine, v glavnem ali zlasti pri krajših izhodih pa ne in te stroške vzame nase.

Novomeški Revoz je veliko podjetje z več kot 3400 zaposlenimi. Upoštevaje to dejstvo in tudi osnovno dejavnost podjetja, da gre za avtomobilsko industrijo, imajo lastno gasilsko enoto, ki je locirana znotraj podjetja, in poleg tega še večjo prostovoljno enoto, ki je usposobljena za odzivanje v primeru večjih nesreč oziroma izrednih razmer. »Zato med zaposlenimi ne spremljamo posebej, kdo je zasebno gasilec prostovoljec, oziroma nam zaposleni tega ob zaposlitvi ne povedo. Sodelovanje zaposlenih pri intervencijah je stvar dogovora med zaposlenim in neposrednim vodjo ter je odvisno od delovnega mesta, ki ga zaposleni opravlja,« je sporočila Nevenka Bašek Zildžović iz službe za stike z javnostjo in dodala, da možnost povračila stroškov poznajo in ga uveljavljajo, kadar gre za usposabljanje oziroma izobraževanje gasilcev prostovoljcev v okviru delovnega časa.

Kako je v novomeški Krki? Zaposleni delavci, ki so člani prostovoljnih gasilskih društev, so se v posameznih primerih udeležili intervencij, ko je šlo za naravne nesreče, reševanje ljudi in premoženja. »V teh primerih kot delodajalec sprejemamo njihovo upravičeno odsotnost z dela in poskrbimo, da delovni proces kljub temu poteka nemoteno. Nadomestil ali refundacije zaradi odsotnosti ob takih intervencijah ne zahtevamo ne od državne ne od lokalne skupnosti. Ob zaposlitvi glede na varstvo osebnih podatkov in GDPR ne zbiramo podatkov o tem, ali so novi sodelavci člani gasilskih društev,« so povedali v podjetju.