KAMEN NA KAMEN

Kdo so sodobni slovenski graščaki in kako skrbijo za svoje dvorce?

Ž.K.
19. 10. 2019, 06.55
Deli članek:

Slovenija je po dolgem in počez prepredena z dvorci, graščinami in trdnjavami. Nekatere v pozabo sili zob časa, za druge so poskrbele država in lokalne skupnosti, nekaj deset pa jih je tudi v zasebni lasti. Predstavljamo vam nekatere sodobne graščake.

STA
Zemono v Vipavski dolini

ZEMONO

Med najbolj znanimi dvorci v Sloveniji je zagotovo Zemono v Vipavski dolini, kjer domuje ena najboljših slovenskih gostiln Pri Jožetu. Tomaž Kavčič, ki tam spretno vrti kuhalnico, je najemnik in upravljavec dvorca že vrsto let, pred nekaj leti, ko je stavbo odkupil od družbe Mlinotest, pa je poskusil delovati celo kot lastnik, a ugotovil, da skrb za tako nepremičnino ni lahek posel. Dvorec oziroma podjetje Dvorec Zemono je prodal nizozemski družbi TPVD, ki pa je očitno močno povezana z družino Češko. Podjetje je namreč registrirano na naslovu, kjer domuje tudi več podjetij Sandija Češka, nekdanjega lastnika Studia Moderna, pravna zastopnica podjetja Dvorec Zemono pa je danes Nataša Češko.

GRAD MIRNA

Eden prvih gradov v Sloveniji, ki je prišel v zasebne roke, grad Mirna, ki ga je še v času Jugoslavije v upravljanje dobil profesor Marko Marin. Pozneje ga je uspel dobiti tudi v last, vanj pa je vložil skoraj vse svoje življenje. Močno načeto stavbo je obnavljal z velikim entuziazmom, lastnimi sredstvi, donacijami sokrajanov, državnim in evropskimi namenskimi sredstvi ter iz leta v leto dokazoval, da pregovor »Kamen na kamen palača ...« resnično drži. Leta 2015 je umrl, še preden bi lahko dokončal svoj življenjski projekt. V občini so pričakovali, da jim bo profesor grad zapustil v upravljanje, a je lastnica postala njegova polsestra, ki pa v obnovo gradu ne bo vlagala. Impozantna nepremičnina je trenutno na prodaj za 800.000 evrov.

DVOREC VOGRSKO

Dvorec Vogrsko ima že vrsto let v posesti Aleš Bucik, vidni član Stranke Alenke Bratušek in nekdanji župan občine Renče Vogrsko. Grad je v najem sicer dobil že več let prej, preden je postal prvi mož občine, a nekaterim občani vseeno mislijo, da bi Buciku morala pod prste pogledati KPK. Sporen naj bi bil predvsem način obračunavanja sredstev, ki naj bi jih Bucik vložil v prenovo dvorca, na podlagi česar je oproščen plačila najemnine za dvorec do leta 2086. Poleg tega občane moti dejstvo, da bi moral biti po najemni pogodbi dvorec odprt za ljudi, a so njegova vrata večji del leta zaprta. V dvorcu tudi ni nikakršnih dejavnosti, ki bi prispevale k plemenitenju kulturnega dogajanja v občini. Je pa res, da je dvorec obnovljen in urejen.

RADGONSKI DVOREC

Leta 1991 je razpadajoče grajsko poslopje, ki se ga je prvič v zapisih omenilo že v 12. stoletju, v 99-letni najem prevzel domačin, poslovnež Milan Herzog, ki sicer živi in dela v Švici. Grad je temeljito obnovil, v celoti samo z lastnimi sredstvi, in mu povrnil nekdanji sijaj. Z občino in zavodom za varovanje kulturne dediščine so si sicer nekajkrat stali na nasprotnih bregovih, Herzog pa je na zadnjih volitvah celo kandidiral za župana občine Gornja Radgona. Obnovljeni grad, ki se trži pod imenom Chateau Agata, si je danes ob plačilu vstopnine mogoče ogledati, organizirajo pa tudi kulturne dogodke, kongrese, koncerte, razstave in poroke.  

GRAD LEMBERG

Grad Lemberg je za ceno garsonjere oziroma 80.000 evrov pred leti kupil Franc Zidar, nekdanji direktor Kozjanskega parka in oče znane odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Čeprav se kdo ob nizki ceni za graščino morda že drži za glavo in vpije »korupcija«, je treba povedati, da je bil grad v popolnem razpadajočem stanju ter da je bilo potrebnega veliko dela in denarja, da se gradu počasi z leti vrača nekdanja podoba. Tisti, ki se večkrat gibljejo okoli impozantne graščine, pravijo, da niso redki dnevi, ko lahko graščaka vidite v delovni obleki pri zidarskih opravilih.

RAVBARJEV GRAD MENGEŠ

Ko je podjetnik Zdravko Grginič pred leti javnosti predstavil obnovljeno graščino v bližini Ljubljane, je marsikomu zastal dih. Pohvale so deževale z vseh strani, več priznanj je prejel tudi od strokovnjakov z zavoda za zaščito kulturne dediščine. Grginič je takrat povedal, da je v obnovo vložil več milijonov evrov, pojavile pa so se tudi informacije, da se prekrasen dvorec prodaja za 18 milijonov evrov. A kot kaže, kupca ni bilo, Grginič pa se je očitno znašel v velikih finančnih težavah, saj je njegovo podjetje končalo v stečaju, dvorec pa je obremenjen z velikimi hipotekami, tako s strani bank kot države, in bo, kot kaže, končal na dražbi.

FALSKI DVOREC

Na dvorcu Fala že leta domuje ekscentrični graščak Maksimilian Slavič. Včasih so ga poznali kot podjetnika Milana Slaviča, danes pa ga kličejo kar Grof Falski. Kot sam pravi, grajska pravljica postaja resničnost, prenova počasi napreduje in na gradu potekajo tudi številni dogodki. A poslovne bilance so vse prej kot pravljične. Zavod Grajska pravljica, ki upravlja graščino, ima namreč pogosto blokiran račun, v zadnjem letu kar 272 dni, lani pa je po podatkih Ajpesa iz prodaje ustvaril le nekaj več kot tisoč evrov. A kot kažejo fotografije na družbenem omrežju Facebook, to grajske druščine ne moti pri dobri zabavi.

DVOREC KOLOVRAT

Dvorec Kolovrat pri Izlakah, ki je bil prvič v zapisih omenjen v 13. stoletju, sta več let potrpežljivo obnavljala oče in sin, Miro in Mojmir Mal iz Ljubljane. V njem je imela družina Mal počitniško domovanje. Dvorec je bil v medijih v zadnjih letih omenjen le, ko so vlomilci iz njega odtujili kar 11 slik najbolj priznanih slovenskih slikarjev in po ocenah strokovnjakov družini Mal povzročili za več sto tisoč evrov škode. Po smrti Mojmira Mala je lastništvo gradu prešlo na njegovega sina Erazma Mala.