Ročnost potrošniškega posojila bo po novem do največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita bo ob tem po plačilu obroka moralo ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, pa še sorazmerno več, je povzel direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Tomaž Košak.

Ukrep Banke Slovenije na področju stanovanjskih posojil ne bo prinesel bistvenih novosti, je napovedal. Zavezujoč ukrep bo postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki prav tako ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo bankam pa bo ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Banka Slovenije je po Dolenčevih besedah po izdaji lanskih priporočil na področju potrošniških kreditov ugotovila, da se tveganja, povezana z rastjo teh kreditov, ne zmanjšujejo. "Letne rasti ostajajo visoke in presegajo dvomestno številko," je povzel Dolenc.

Povprečni znesek potrošniškega kredita se je povečal za 2000 evrov in znaša 8000 evrov, je dodal Košak. Ker je centralna banka ugotovila, da je od priporočil odstopala skoraj četrtina zneska vseh teh kreditov, se je odločila za uvedbo zavezujočega sklepa.

Najbolj prizadeti socialno najšibkejši?

Na napovedane ukrepe so se odzvali v Združenju bank Slovenije. "Vsebina ukrepov bi lahko prizadela socialno najšibkejše segmente populacije in povzročila veliko gospodarsko škodo," so zapisali v združenju in dodali: "Ukrep se poleg tega nanaša zgolj na banke in hranilnice kot ponudnike financiranja, zaradi te diskriminatorne narave pa ravno najšibkejše segmente populacije dodatno spodbuja k zadolževanju izven striktno reguliranega in nadzorovanega bančnega sistema s potencialno izjemno problematičnimi posledicami za cenovne pogoje tovrstnih posojil ter načine izterjevanja v primeru neplačevanja."

To mnenje po njihovem prepričanju potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega so primerjalno gledano ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice EU, so kritični v združenju.

"Bančni sektor ob tako pomembnem vprašanju kliče po nujnosti strukturirane in strokovno utemeljene širše razprave s ključnimi sistemskimi deležniki o dejanskih učinkih napovedanih ukrepov Banke Slovenije na posamezne segmente populacije in gospodarsko aktivnost," so izpostavili in spomnili, da gospodarska rast v vse pomembnejšem delu temelji na zasebni potrošnji. Ukrepi bi tako lahko v fazi ekonomskega cikla z umirjanjem delovali izrazito prociklično in posledično dodatno hromili gospodarsko rast, so dodali.