Skalni podor na cesti proti prelazu Ljubelj
Aprilaje skalni podor zasul cesto Tržič–Ljubelj, proti prelazu Ljubelj, na dolžini približno sto metrov, zaradi česar je bila dlje zaprta za ves promet. Že marca letos se je tudi v gostinski objekt v Podljubelju privalila skala, junija pa se je tam skalni podor ponovil v veliko večjem obsegu.

Dr. Matijo Zorna, predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, smo zato povprašali o skalnih podorih pri nas in po Evropi. Povezujejo jih tudi s podnebnimi spremembami in taljenjem stalno zamrznjenih tal. Zakaj pri nas zemljevidov nevarnosti zaradi skalnih podorov v občinah pogosto sploh ni, da bi si z njimi pomagali novograditelji?

Podor pada, plaz plazi.

»Skalni podori se sprožajo v trdni kamnini. Daljša stranica padajoče kamninske gmote je lahko dolga od nekaj pa do nekaj deset metrov, prostornina pa je lahko od nekaj tisoč do več sto tisoč kubičnih metrov. Po velikosti jim sledijo skalni odlomi, pri katerih je daljša stranica padajoče skale dolga do metra ali dveh, prostornina pa je lahko nekaj kubičnih metrov. Če s pobočja padajo še manjši delci kamnine, govorimo o padanju kamenja. Omenil sem padanje. Prav ta način premikanja skalne podore loči od zemeljskih plazov, ki se plazijo,« je razložil dr. Zorn.

Težko jih je napovedati

Ponekod po Sloveniji je večja verjetnost za skalne podore kot drugod. »Skalni podori se prožijo povsod, kjer imamo dovolj strma pobočja in kjer je na površju trdna kamnina. Običajno je to na pobočjih z naklonom, večjim od 40stopinj. Najpogostejši so v našem gorskem svetu. Številni so značilni tudi za naša predalpska hribovja, kjer so prav tako številne doline s strmimi pobočji. Skalni odlomi so pogosti tudi na rečnih terasah, ki jih spodkopavajo vodotoki. Vse premalo se zavedamo skalnih odlomov na klifih na slovenski obali. Letos je bila kar nekaj časa zaprta obalna pešpot med Piranom in Fieso. Te nevarnosti bi se morali zavedati vsi kopalci, ki si svoj košček plaže iščejo pod klifi.« 

Skalni podori in odlomi so pogostejši na območjih, kjer kamnine niso kompaktne in imajo veliko razpok. »Skoznje se leto za letom pretaka voda, ki ob temperaturah pod lediščem zmrzne. Led ima za približno devet odstotkov večjo prostornino od vode. To pomeni, da vedno, ko voda v razpokah zmrzne, s tem nabrekne in pritiska na stene razpok ter jih s tem širi. To se lahko neprestano in nevidno našim očem dogaja stoletja ali tisočletja, dokler ni kamnina toliko razrahljana, da se odlepi od pobočja in zgrmi navzdol kot skalni podor ali odlom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je težko napovedati.«

Pogosto jih sprožijo potresi

»V zadnjih letih smo ob potresih zabeležili več skalnih podorov. Ob posoškem 'velikonočnem' potresu aprila 1998 se jih je u sprožilo okoli sto. Večji so imeli prostornino tudi več sto tisoč kubičnih metrov, na primer skalni podori na Krnu ali v dolini Tolminke. Več skalnih podorov smo zabeležili tudi ob nekoliko šibkejšem posoškem potresu julija 2004 in ob furlanskih potresih leta 1976. Tedaj so se skalni podori večinoma prožili v odmaknjenih območjih, zato večje škode ni bilo. Drugače je bilo leta 1976 na italijanski strani meje, kjer so zaradi skalnih podorov ob potresu v celoti preselili naselje Portis v občini Pušja vas. Čeprav je običajno glavni sprožilni dejavnik za padanje skal zmrzal, potresi lahko sprožijo največ skalnih podorov hkrati. Med sprožilnimi dejavniki so lahko še intenzivne padavine, kar opazujemo na obalnih klifih, a padavine so bolj problematične za zemeljske plazove.«

To pa še ni vse. Nemalokrat v strma pobočja z useki posega človek. »To je lahko še dodaten razlog za labilnost pobočij. V vzpetem svetu so doline pogosto ozke in pri gradnji prometnic ni druge možnosti, kot da se spodkoplje pobočja. Takšni so železniška proga skozi Zasavje in trenutno potekajoča dela na cesti Godovič–Idrija. Če ob takšnih posegih pobočja niso primerno zavarovana, nas ogrožanje infrastrukture s strani skalnih odlomov ne sme presenetiti.«

skalni podor mangart - shutterstock
Zarja Jana
Nad Logom pod Mangartom se je leta 2000, med intenzivnimi novembrskimi padavinami, sprožil ogromen zemeljski plaz Stovžje. Obsegal je poldrugi milijon kubičnih metrov gradiva.

Se po Evropi podirajo Alpe?

V zadnjih letih so tudi iz drugih evropskih držav poročali o večjih skalnih podorih, ki jih pogosto povezujejo s podnebnimi spremembami. »V Sloveniji bi težko povezali kakršnokoli povečano aktivnost skalnih podorov s podnebnimi spremembami. Tovrstna problematika je značilna za višje nadmorske višine, kot so pri nas. Že pred več kot desetletjem se je sprožil večji skalni podor na Eigerju v Švici, ki so ga povezovali prav s podnebnimi spremembami. Zasledili smo lahko še podore na Mont Blancu v Franciji, Matterhornu na meji med Švico in Italijo ali v Visokih Turah v Avstriji. Vse te so povezovali z umikanjem permafrosta, to je stalno zamrznjenih tal, kjer je led vezivo med kamninami. Ko se stali, kamnine niso več povezane med seboj in lahko zgrmijo navzdol. Stalno zamrznjena tla so značilna predvsem za polarna območja, kjer je povprečna letna temperatura nižja od 0stopinj Celzija, značilna pa so tudi za visokogorja s takšnimi temperaturnimi razmerami.«

Nagiba se observatorij, premikajo se stebri

 Spletna aplikacija MASPREM za ogrožene občine
Dr. Matija Zorn: »Bralce bo morda zanimalo, da imamo v Sloveniji razvito spletno aplikacijo, imenovano MASPREM, ki na podlagi napovedane količine padavin in geoloških značilnosti območja izpostavi občine, v katerih bi lahko prišlo do proženja zemeljskih plazov. Če so torej na vašem območju napovedane večje količine padavin, lahko na tem spletišču preverite, ali je vaša občina ogrožena.«

Zaradi podnebnih sprememb s segrevanjem ozračja se v visokogorju dviga nadmorska višina stalno zamrznjenih tal. »Zaradi tega imajo v Alpah težave s številnimi grajenimi objekti. Zaradi taljenja podlage se je pred nekaj leti začel nagibati observatorij na vrhu avstrijskega Hoher Sonnblicka na 3105 metrih nadmorske višine. Podobno so opazili tudi pri kočah v bližini Grossglocknerja v Visokih Turah v Avstriji. Verjetno največje preglavice pa povzroča taljenje permafrosta smučiščem na alpskih ledenikih, saj se zaradi nestabilnih tal premikajo stebri žičnic.«

Nedavni skalni podor v Kaprunu

Nedavno je sosednjo Avstrijo pretresel ogromen skalni podor v Kaprunu, s 500 kubičnimi metri skal, za katerega so avstrijski strokovnjaki dejali, da ga je povzročilo taljenje permafrosta. »Dogodek v okolici avstrijskega Kapruna je tragičen, saj je terjal smrtno žrtev. V zadnjem času na tistem območju res opažajo večjo aktivnost skalnih podorov, ki jih povezujejo s taljenjem permafrosta. Nevarnost vidijo predvsem v tem, da bi lahko večje količine kamnine zgrmele v akumulacijsko jezero in povzročile večji poplavni val, če hočete, cunami, ki bi preskočil akumulacijsko pregrado in poplavno ogrozil dolino pod njim. To se je že dogajalo. Najbolj tragičen je primer iz sosednje Italije leta 1963, ko so ogromne količine skalovja, ki se je sprožilo v akumulacijsko jezero nad krajem Vajont, povzročile poplavni val, ki je pod jezom terjal okoli 2000 življenj. Da je taljenje parmafrosta letos problem, ne ugotavljajo le za Kaprun, za Matterhorn so na primer gorski vodniki nedavno celo zahtevali, da se zaradi nevarnosti podiranja skal začasno prepove dostop nanj. Poleti sta namreč dva plezalca umrla prav zaradi skalnega odloma.«

V našem visokogorju je permafrost neraziskan

Kako je pri nas? Podnebne spremembe v našem visokogorju lahko spremljamo na meteorološki postaji na Kredarici. »Tam se je v zadnjega pol stoletja povprečna letna temperatura dvignila za eno stopinjo Celzija. Povprečna letna temperatura na Kredarici je sicer še vedno pod lediščem. To pomeni, da lahko tudi v našem visokogorju nad približno 2500 metri nadmorske višine teoretično pričakujemo permafrost, a kakšne povezave med taljenjem tega in večjim številom podorov ni opaziti. Je pa res, da resnih preučevanj permafrosta v našem visokogorju niti še ni bilo, zato tudi ne vemo, kje, če sploh, je. Seveda če ob tem odmislimo znane ledene jame, kot je na primer Triglavsko brezno v bližini Kredarice, v katerih je stalno led.«

solkan, skalni podor, kolesarska pot
Direkcija za ceste RS
Skalni podor pri Solkanu.

Zemljevidov nevarnosti v občinah pogosto ni!

Nevarnost skalnih podorov v prihodnje bi nedvomno morala zanimati tiste, ki načrtujejo gradnjo domov. Še vedno prepogosto gradimo tam, kjer je zemlja poceni, ob tem pa preslišimo mnenja strokovnjakov. Kako se zaščititi pred skalnimi podori? »Zagotovo z izogibanjem takšnim območjem. Če pa že posegamo vanje, je treba pobočja ustrezno zaščititi, kar pa ni poceni. Če nameravate graditi objekt pod skalnimi stenami, se vsekakor držite navodil strokovnjakov, četudi vam bo ustrezen organ izdal gradbeno dovoljenje. Pri izdaji teh se namreč redko upošteva zemljevide nevarnosti zaradi skalnih podorov ali zemeljskih plazov. Vendar ne toliko zato, ker uradniki tega ne bi želeli, temveč zato, ker jih preprosto ni! Po zakonu o prostorskem načrtovanju naj bi občine imele v okviru občinskih podrobnih prostorskih načrtov tudi prostorske ureditve zaradi posledic naravnih ali drugih nesreč. Žal večina občin ustreznih strokovnih podlag, ki jim pravimo zemljevidi nevarnosti, nima. Za skalne podore ne vem, a za zemeljske plazove je z občinskimi zemljevidi nevarnosti pokritih zgolj deset odstotkov Slovenije,« je povedal dr. Matija Zorn.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_zarja_41
Zarja Jana
...