Družbi brez bralcev se slabo piše

Kdo bo rešil slovensko knjigo?

Marija Šelek / Revija Zarja Jana
31. 10. 2019, 17.56
Posodobljeno: 31. 10. 2019, 17.56
Deli članek:

Nelson Mandela je dejal: »Če govoriš nekomu v jeziku, ki ga razume, pride to do njegove glave. Če mu govoriš v njegovem jeziku, mu pride to do srca.«

Profimedia
Branje spodbuja k razmišljanju, krepi znanje, spomin in koncentracijo, pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres (fotografija je simbolična).

Mateja Jordovič Potočnik / Revija Zarja Jana
Boštjan Gorenc - Pižama

Letos je leto maternih jezikov. Preden se začnemo učiti drugega in tretjega tujega jezika, ima prednost dobra opismenjenost v materinščini. Da bi jo dosegli, pa je nujno brati. Kaj storiti, ko pa pri nas bere čedalje manj ljudi?

Slovenija se je s podpisom skupne izjave v okviru strokovnega posveta Bralnega društva Slovenije zavezala, da bomo v državi načrtno razvijali bralno pismenost in bralno kulturo. Hkrati smo se vpisali v veliko knjigo EURead in se tako pridružili evropski kampanji Evropa bere.

Verjetno vsi vemo, da je branje nadvse koristno – zakaj torej beremo vedno manj? Zakaj imamo v Sloveniji, po najnovejših rezultatih raziskave Javne agencije RS za knjigo sodeč, že skoraj 50 odstotkov nebralcev?!

Je vsega kriva tehnologija?

Mladim bralcem gotovo v bralno zelje hodi tehnologija, ki ponuja več dražljajev, je zanimivejša ... Vendar pisatelj, prevajalec, komik in (posebej med mladimi) neutrudni promotor branja Boštjan Gorenc – Pižama pravi, da zaradi tehnologije kvečjemu beremo več, ne manj. »Je pa seveda težava, kaj beremo. Resda tehnologija z bleščavostjo lažje premami na prvi pogled, a branje knjig ponuja čisto drugačno globino. Mladim je treba ponuditi kakovostno čtivo, ki se ukvarja s svetom, v katerem živijo, da bi uspeli obdržati njihovo pozornost, ki je večji problem kot nezanimanje za knjige. Na spletu smo vajeni neprestanega dotoka novih informacij in dražljajev, medtem ko knjiga od nas zahteva zbranost in predanost.«

Nizozemski pisatelj je mlade, ki jim je z debatami po šolah želel vzbuditi željo po branju, vprašal: »Radi gledate filme?« Seveda, so odgovorili. »Radi berete?« Pa so odkimali, češ da knjige niso zanimive. »Ste že gledali film, ki vam ni bil všeč?« Zopet so odgovorili z da. »In zakaj niste nehali gledati filmov?«

Družbi brez bralcev se slabo piše

Če bo bralo vedno manj mladih in njihovih staršev, prihodnost ni obetavna. Posebej za naš mali knjižni trg. In ne bo dobro za družbo. Bralna pismenost je namreč nujna za aktivno državljanstvo.

»Ker otroci prihajajo iz različnih družbenih okolij, imajo različen bralni kapital – tega moramo v šolah kompenzirati, kolikor se le da. Cilj je, da otroci uživajo v branju. Ne gre samo za funkcionalno pismenost, ampak za razvijanje domišljije in s tem bogatitev sveta. Neobilje besed pomeni tudi siromašno razmišljanje,« je povedal Jernej Pikalo, minister za šolstvo.

Vse pobude, zaveze in deklaracije pa lahko vržemo v koš, če tega ne bomo živeli, je naravnost udarila Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo.

Upada število intenzivnih bralcev, to so tisti, ki preberejo 20 knjig na leto, in skrbi nas lahko, da upada število takih bralcev v najbolj izobraženem delu prebivalstva! »Dobri bralci so aktivni uporabniki medijev, znajo ločevati med pravimi in lažnimi novicami,« je prepričana Zamida, ki je opozorila tudi na pomembnost ustvarjanja domače knjižnice. Otroci, ki so doma obdani s knjigami, rastejo v spodbudnejšem okolju in se jim obeta svetlejša prihodnost. Predvsem pa naj starši berejo skupaj z njimi.

To je tudi bistvo Pižamovega nasveta o oživljanju bralne kulture: »Vse se začne v družini. Dajmo otrokom zgled od mladih nog, ne samo da beremo njim, ampak da tudi oni vidijo brati nas. Smo v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki ga lahko doma razširimo na celotno leto. Ko otroci začnejo sami tekoče brati, ni treba, da se povsem umaknemo iz njihovega bralnega sveta, ampak ohranimo ta skupinski ritual, ki ponuja tudi možnost pogovora o prebranem. Ne samo da bomo odrasli podučili mlade, ampak lahko tudi njihova otroška zvedavost nam ponudi svež uvid v prebrano.«

Država, zbudi se

Resnici na ljubo si doma veliko državljanov zaradi pomanjkanja prostora težko ustvari knjižnico, vendar v nekaterih domovanjih ni na policah videti nobene knjige. Res pa je, da so nove knjige pri nas precej drage – izvod take s trdimi platnicami težko dobiš pod 30 evrov.

Že Roza je leta 2009 ob ustanovitvi Zaničniške verske skupnosti verjel, da imamo lahko tudi v Evropski uniji ničelni davek na knjige in »ostale nosilce jezika«. Zdi se mu »nedržavotvorno« obdavčiti izdelke, ki širijo slovenski jezik.

Uvedbo ničelnega davka na knjigo nam onemogoča evropska zakonodaja, se pa vseeno obeta znižanje davka na knjige in druge publikacije na fizičnih nosilcih januarja prihodnje leto. Novela zakona o davku na dodano vrednost bo davek na knjige z 9,5 znižala na pet odstotkov. Kar samo po sebi še ne pomeni, da bodo cene knjigam padle. Mitja Čander iz založbe Beletrina je prepričan, da slovenska knjiga nikoli ne bo poceni. Bo pa založbam, te so po besedah poznavalcev povsem na tleh, ostal kakšen evro za dvig kakovosti. Kot je nedavno opozoril pisatelj Slavko Pregl, je knjižna ponudba pri nas na prvi pogled razkošna, v mnogih stvareh pa revna. Prepričan je, da je na tako majhnem bralskem področju nemogoče, da bi trg vzdrževal spodobno založniško strukturo in knjižno ponudbo, zato je intervencija države nujna in je danes žal nimamo dovolj.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
...