Zaradi dokumenta varnost bolnikov nikakor ni ogrožena, je prepričana Simona Repar Bornšek z ministrstva za zdravje, ki orisala tudi trenutne aktivnosti.
Državna sekretarka Repar Bornškova je menila, da izzivi, s katerimi so se izvajalci soočili pri implementaciji omenjenega dokumenta, niso "posledica sprejetega dokumenta, ampak zatečenega stanja in neustreznega kadrovanja v preteklosti". Pri tem je okrcala tudi vodstva javnih zavodov, ki niso upoštevala tega, kaj kdo z določeno izobrazbo sme delati.
Spomnila je, da je ministrstvo imenovalo delovno skupino, ki je vsem izvajalcem poslala anketni vprašalnik, s katerim so želeli izvedeti, kakšne težave imajo. Odgovorila je polovica izvajalcev na primarni ravni, 70 odstotkov na sekundarni in 90 na terciarni. Od tega jih je 40 odstotkov odgovorilo, da pri implementaciji dokumenta nimajo težav. Med ostalimi jih je veliko poročalo o pomanjkanju kadra.
Ker niso bili vključeni socialno-varstveni zavodi, so poslali vprašalnik še njim in tudi tistim, ki niso odgovorili. Odgovore pričakujejo v začetku naslednjega tedna.
Na podlagi podatkov, ki jih bodo dobili, bodo pristopili k določenim spremembam, je napovedala. Je pa ministrstvo po njenih besedah že pripravilo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga bodo v petek predali vladi. Z njim urejajo licenco za strokovno področje; licenca bo veljala za tisto področje, kjer so bile kompetence pridobljene, in ne za druga. Prav tako podaljšujejo rok za pridobitev licence za tehnike zdravstvene nege iz prvega odstavka 38. člena.
Sicer je po njenih besedah pomembno, da se začnejo pogovarjati o tem, ali je smiselno nazaj v srednje šole uvesti določena znanja in kompetence. Sistema pa se je treba loti sistemsko, ker urejanja zdravstvene nege ni mogoče ločiti od zdravstvene oskrbe drugih poklicnih skupin.
Državna sekretarka je prepričana, da zaradi sprejetja dokumenta varnost bolnikov nikakor ni ogrožena, ogrožena pa je lahko zaradi nesoglasij znotraj delovnih okolij, znotraj timov, poklicnih skupin. Zato je pozvala vse deležnike k strpnosti in sodelovanju in ne razdvajanju pri urejanju tega področja.
"Dokument, ki so ga pripravili strokovnjaki, razkriva anomalije zdravstvenega sistema"
A so se nekatera nesoglasja pokazala tudi na današnji seji odbora, na kateri so svoja stališča predstavili tudi predstavniki različnih zdravniških organizacij. Te so javno opozorile, da je akt nevaren tako za paciente kot za delovanje zdravstvenih ustanov.
"Moja generacija in še nekaj naslednjih je izšolana v prepričanju, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki naši pomočniki, pri čemer je zdravnik tisti, ki odloča o tem, kdaj in kako se bo izvajalo zdravljenje določenega pacienta," je dejala predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik.
Po njenih besedah zdravniki pričakujejo, da bodo medicinske sestre obvladale tiste kompetence, ki so nujne v procesu zdravljenja, za katerega pa je po obstoječi zakonodaji še vedno odgovoren zdravnik. Menijo tudi, da bi zdravniki morali sodelovati pri določanju kompetenc izvajalcev zdravstvene nege glede na potrebe določene vrste specializacije, a jih doslej k temu ni povabil še nihče.
"Kako je lahko dokument tako kvaliteten in dober, če so se problemi pokazali v treh dneh," je spraševal predsednik zdravniškega sindikata Fidesa Konrad Kuštrin, po oceni katerega zdravstvena nega še nikoli ni bila tako slaba kot sedaj. Kot je zagotovil, je edina skrb, ki jo pri tem zdravniki imajo, zdravje in varnost pacientov.
Po drugi strani so predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi odgovarjali, da so, kot je dejal predsednik Pergama Jakob Počivavšek, kompetence nastavile ogledalo celotnemu sistemu in razgalile vse napake ter odsotnost vsakršne vizije v zadnjih 15 letih.
"Dokument, ki so ga pripravili strokovnjaki, razkriva anomalije zdravstvenega sistema, ki so se 30 let na račun zdravstvene nege pometale pod preprogo," je dejala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.
Z njim se rešuje stvari za nazaj, odpravlja krivice, ki so bile strojene tistim, ki so vsa leta izvajali zahtevna dela in naloge, brez pravnega varstva in tudi brez ustreznega nadomestila. "Danes se spraševati, koliko bo to stalo za zdravstveno nego in medicinske sestre, je preprosto nesramno, ker so 30 let varčevale tej državi s svojim lastnim delom in tudi v škodo lastnega zdravja," je poudarila.
Kritična je bila tudi do zdravniških organizacij, ki namesto da bi reševali anomalije, skušajo "na najbolj perfiden način odpraviti dokument in zrušiti ministra, ki je dokumentu dal soglasje". Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar pa je menila, da je sam naslov današnje seje sporen in žaljiv.
Tudi nekateri poslanci kritični do predstavnikov zdravnikov
Tudi nekateri poslanci so bili kritični do predstavnikov zdravnikov, ki so sejo še pred koncem zapustili.
Po besedah Ive Dimic (NSi) je potrebno tako medsebojno spoštovanje, kot tudi pošteno in primerno plačilo. Alenka Jeraj (SDS) je predlagala, da bi ob dejstvu, da ima 60 odstotkov zavodov težave, izvajanje dokumenta na nek način ustavili, saj se sicer izvajalce sili v kršitev zakonodaje. Jani Möderndorfer (SMC) pa ugotavlja, da gre v bistvu za vprašanje denarja.
Po besedah predsednika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjana Pintarja so na podlagi predlogov novih standardov, ki temeljijo na prenovljenih kompetencah, izračunali, da bi na primarni ravni potrebovali dodatnih 2200 diplomiranih sester, pri čemer bi 1000 srednjih sester ostalo brez ustreznega dela. V bolnišnicah pa bi potrebovali 1850 dodatnih diplomiranih sester. Ocenjeni strošek na letni ravni bi znašal 95 milijonov evrov.
Na koncu je odbor sprejel en sam sklep, s katerim je ministrstvu priporočil, da na podlagi analize stanje na terenu do 31. januarja 2020 pripravi in predstavi začetna izhodišča in hipoteze za pripravo integriranega načrta kadrov v zdravstvu.
