V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Da bodo lahko vse štiri novele zakonov sprejete že letos in uveljavljene 1. januarja 2020, jih namerava v potrditev v državni zbor poslati po nujnem postopku.

Razbremenitev lestvice za odmero dohodnine

Glavna sprememba je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala.

V dohodninski lestvici ostaja pet davčnih razredov, a se meje v vseh petih zvišujejo, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka. "Predvsem smo imeli v mislih prvi dohodninski razred," je dejal Bertoncelj in pojasnil, da bodo z najnižjo, 16-odstotno stopnjo davka po novem obdavčeni tisti z neto letno davčno osnovo do 8500 evrov (sedaj do 8021,34 evra).

V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov. Za najvišje prejemke, kamor se bodo po novem uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo nad 80.000 evrov, kar je približno 9000 evrov več kot zdaj, je še naprej predvidena 50-odstotna obdavčitev.

Višja splošna olajšava

Zvišuje se tudi splošna olajšava pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, in sicer s 3302,70 evra na 3500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo pri vseh dohodkih do višine 13.316,83 evra izračunavala linearno glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, je pojasnil finančni minister.

"Želel bi si, da bi lahko naredili še več, a nas javne finance žal omejujejo," je o predstavljeni razbremenitvi stroškov dejal minister za finance Andrej Bertoncelj. Spomnil je, da od maja že veljajo razbremenitve pri izplačilu regresa za letni dopust, ter napovedal nadaljevanje pogovorov o novih davčnih razbremenitvah takoj v začetku leta 2020. Te bi bile lahko uveljavljene leta 2021, razmišljanja pa gredo v smeri razbremenitve drugega in tretjega dohodninskega razreda ter nagrad za poslovno uspešnost "in še kaj bi se lahko našlo", je dejal.

Višja obdavčitev kapitala

Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za stopnjo davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi stopnjo dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem - s 25 na 27,5 odstotka. Prav tako se bo zvišal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.

Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun predlaganih sprememb pri obdavčitvi podjetij.

V nasprotju s prvotnimi načrti sicer davek od dohodkov pravnih oseb tudi v letu 2020 ostaja pri 19 odstotkih. "Gospodarstvo se ohlaja, v tujini bolj kot pri nas, zato je treba biti v tem delu previden," je Bertoncelj pojasnil, zakaj je vlada opustila načrte o zvišanju tega davka. Je pa danes potrdila uvedbo minimalne stopnje obdavčitve podjetij, in sicer v višini sedmih odstotkov.