150 milijonov evrov velika vrzel

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja mora biti odgovorna in javno finančno vzdržna"

J.P./STA
25. 9. 2019, 18.16
Posodobljeno: 25. 9. 2019, 18.36
Deli članek:

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja mora biti odgovorna in javno finančno vzdržna, prav tako pa mora zagotavljati stabilno financiranje zdravstvenega sistema, so na ministrstvu za zdravje povzeli besede ministra Aleša Šabedra ob današnji potezi Levice, ki je v DZ vložila predloga novel zakonov za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Sašo Švigelj
Aleš Šabeder je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer predvidel s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Ministrstvo za zdravje je pred tedni oblikovalo operativno delovno skupino, v kateri so strokovni sodelavci ministrstev za zdravje in za finance ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delovna skupina je ves čas sodelovala z Levico in opozarjala, da predlog nadomestitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja samo s spremembo povišanja prispevne stopnje ni javno finančno vzdržno in ne omogoča stabilnega financiranja zdravstvenega sistema, so pojasnili za STA.

Da predlog Levice dolgoročno ni fiskalno vzdržen, opozarjajo tudi na ministrstvu za finance, ki so ministrstvu za zdravje pomagali z izračuni.

Šabeder je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer predvidel s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi po njegovih napovedih moral biti na vladi junija prihodnje leto.

A je Levica pohitela s svojim predlogom, ki ga je prvič predstavila konec avgusta, danes pa je predloga novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o prispevkih za socialno varnost vložila v parlamentarno proceduro. Po navedbah Levice je predlog s koalicijo vsebinsko v večji meri usklajen, zataknilo pa se je pri finančnem delu.

Po prvih izračunih vlade naj bi s prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno nastala 150 milijonov evrov velika vrzel. V nadaljnjih usklajevanjih so nato razliko uspeli nekoliko zmanjšati, saj so med drugim v Levici obremenili tudi skupine, ki po prvotnem predlogu niso bile obremenjene.

Kot so danes pojasnili v stranki, zaradi prenosa dopolnilnega zavarovanja v prispevne stopnje še vedno nastaja izpad sredstev iz proračuna v višini 68,8 milijona evrov. Pogajanja o financah naj bi se sicer nadaljevala prihodnji teden. Računajo na to, da bo do obravnave predlogov sprememb zakonodaje na novembrski seji DZ, kot to predvideva sporazum vlade o sodelovanju z Levico, še čas za usklajevanje podrobnosti.

Golubović: Samostojne poteze so korak stran od ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 

 Prizadevanja za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja trajajo že 16 let in vlada še nikoli doslej ni bila tako blizu uresničitvi tega, je danes dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. "Zato je vsak korak, ki ga naredi kateri koli partner samostojno, korak stran od tega," je opozoril v odzivu na današnjo vložitev zakona Levice.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovarja šest partnerjev, uskladiti pa se morajo glede virov financiranja. Ob uresničitvi ukrepa bi bilo namreč treba nadomestiti pol milijarde evrov izpada, je vodja poslanske skupine LMŠ dejal v izjavi za medije v DZ, potem kot je poslanska skupina Levica sama vložila zakonski predlog.

V LMŠ po njegovih besedah pričakujejo, da bodo tudi v Levici stopili korak nazaj, se usedli na pogajanja in poiskali še kakšne druge vire. Če sprejmejo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne določijo pa vira financiranja, bi se namreč lahko znašli v zagati. Nihče namreč ne zagotavlja, da bodo za sprejemanje zakonov, ki bi določili vire financiranja, prejeli dovolj glasov, je opozoril.

"Toliko politične podpore za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot jo imamo sedaj, je še nikoli nismo imeli. Problem je samo v virih financiranja in to se da rešiti," je zatrdil Golubović.

Na njegove izjave so se sicer kmalu potem ponovno odzvali v Levici. Kot je dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, gre za vprašanje politične volje. "Imamo zakon, s katerim se konceptualno koalicija strinja, finančni izračuni kažejo, da se ga da zapreti. Samo vprašanje je, ali želimo to na novembrski seji sprejeti," je dejal.

Tudi v poslanski skupini DeSUS so poudarili, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirajo. "Vendar moramo to storiti na preudaren način in predvsem finančno vzdržen način, zato so tudi potekala usklajevanja koalicijskih partnerjev in Levice," so zapisali. Ukinitev bi po njihovem mnenju morali reševati skupaj z vprašanjem dolgotrajne oskrbe. Dodajajo pa, da niso "naklonjeni ultimativnemu načinu komuniciranja s strani Levice".

V poslanski skupini SAB so poudarili spoštovanje koalicijske pogodbe in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Delimo mnenje koalicijskih partnerjev, da se je treba sprememb tako kompleksnega področja lotiti previdno in sistemsko, a hkrati spremembe pričakujemo čim prej - v nekaj mesecih," so zapisali.

Izpostavili pa so, da je pri tem ključna finančna vzdržnost rešitve. "Zagotavljanje virov financiranja in prenos dopolnilnega zavarovanja v obveznega moramo obravnavati sočasno, saj ne moremo tvegati, da bi hitre in nepremišljene poteze ogrozile ne samo zdravstveni, ampak tudi finančni sistem," so zapisali.

V SD se danes na vložitev zakonske rešitve Levice niso odzivali.