Slovenija

Kako bomo volili na prihodnjih parlamentarnih volitvah?

Gašper Petovar
26. 9. 2019, 06.55
Deli članek:

Nezadovoljstvo s slovenskim volilnim sistemom se vleče več kot dve desetletji. Pozivi po spremembah so nas leta 1996 pripeljali na referendum, ko se je odločalo, kakšen volilni sistem bi imeli, proporcionalnega, večinskega ali kombiniranega. Večina je odločila za večinski sistem, ki ga danes nimamo.

Bobo
Ustavni sodniki so ugotovili, da je zakon neustaven, ker stanje v volilnih okrajih ni več takšno kot pred 26 leti, zakon je treba popraviti in od leta 2020 bi morali voliti že po novem zakonu.

Politiki so v tem primeru izigrali voljo ljudstva in zdaj imamo proporcionalni volilni sistem, ki je po mnenju ustavnega sodišča neustaven. Da je treba spremeniti sistem, je na podlagi odločbe ustavnega sodišča začela razmišljati že Cerarjeva vlada, premier Marjan Šarec pa je na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja za spremembo sistema pooblastil ministra za javno upravo Rudija Medveda

Ustavno sodišče zahteva spremembe

Ustavni sodniki so ugotovili, da se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje, poleg tega pri volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Ja, prebivalci Šentjerneja, ki so Dolenjci, volijo kandidate, ki kandidirajo v Litiji, to je ta geografska zaokroženost. Zaradi velikosti posameznih okrajev pa je sistem nepravičen. Trenutno je namreč v slovenskem parlamentu 20 poslancev, ki so bili izvoljeni z manj kot 1000 glasovi, Desus ima celo poslanca, ki je bil izvoljen z zgolj 369 glasovi, pri čemer v parlament niso prišli ljudje, ki so dobili več tisoč glasov. Tu vidimo, da je pri trenutni ureditvi najpomembneje, kje nekdo kandidira.

Dva predloga sprememb

Trenutno sta na mizi dva predloga, sprememba okrajev in uvedba preferenčnega glasu, kar poznamo pri volitvah poslancev v Evropski parlament, ko lahko volivec glasuje za stranko ali pa izbere točno določenega kandidata na strankini listi. Ukinitev okrajev, kar je bila tudi nekaj časa možnost, kot kaže, ni več v igri. Nasprotniki, del stroke in politika, predvsem SDS, so namreč menili, da bi ukinitev okrajev lahko privedla do tega, da v prihodnje ne bi imeli več poslancev s periferije. 

Ministra in ekipo strokovnjakov, ki pripravljajo spremembe, čaka še kar nekaj dela. »Do konca oktobra bomo pripravili čistopis zakona o relativnem preferenčnem glasu, enako pa tudi nov predlog sprememb volilnih okrajev, z zavestnim dvigom tolerantnih pragov,« je povedal minister Medved.

Končna beseda poslancev

Končno besedo pa bodo imele stranke v parlamentu, ki bodo najprej izbrale eno izmed dveh rešitev ter o njej še glasovale. Za uvedbo preferenčnega glasu bo v parlamentu treba zbrati 60 glasov, ker gre za spremembo zakona o volitvah, za spremembo meja volilnih okrajev pa je dovolj že 46 poslanskih glasov, v tem primeru gre samo za spremembo zakona o določitvi volilnih enot. Dodajmo, da največja parlamentarna stranka SDS obema možnostma nasprotuje. V SDS se še naprej zavzemajo za uveljavitev večinskega sistema oziroma kombiniranega, ko bi polovico poslancev volili po večinskem sistemu, pol pa po proporcionalnem.

Ob tem povejmo še, da so bile prve demokratične volitve v Sloveniji izvedene po večinskem sistemu, z neposrednim voljenjem kandidata, ta sistem je pregleden in enostaven ter omogoča močne vlade, ki so redkokdaj koalicijske, od leta 1992 pa volimo po proporcionalnem sistemu, ko se voli samo stranke in liste. Ta sistem je zapleten, ker je za določitev končnih rezultatov volitev treba računati glasove po določenih enačbah, je pa res, da tak sistem omogoča več strankam prihod v parlament, posledica tega pa so šibke koalicijske vlade, ko lahko vlado sestavlja celo pet strank.