Tega se zaveda tudi minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je ob tej priložnosti poudaril, da lahko večino samomorov preprečimo.

»Veseli me, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo upad samomorilnega količnika, ki je najnižji po letu 1965. To je vsekakor spodbuda za naše delo v prihodnosti, ki kaže, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja,« je povedal.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ob svetovnem dnevu razkril statistko umrljivosti; lani je samomorilni količnik, to je število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji znašal 17,08. V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora lani umrlo 353 ljudi, od tega 274 moških in 79 žensk.

Še vedno nad povprečjem

Iz statistike NIJZ je sicer razvidno še, da je bilo v tem smislu predvsem kritično leto 2003, ko je za posledicami samomora umrlo 562 ljudi, kar je v zadnjih 16 letih največ. Tudi leta 2006 je bila številka zelo visoka, in sicer 529. Od leta 2007 do 2012 si je na leto življenje vzelo več kot 400 ljudi. Leta 2013 je bilo samomorov 448, naslednje leto 388, leta 2015 425, leta 2016 je bilo smrti 371, predlani jih je zaradi samomora umrlo 411, lani torej 353.

»Trend upadanja samomorilnega količnika se nadaljuje oziroma vzdržuje iz prejšnjih let, pri čemer število nepojasnjenih smrti (to je skupina smrti, kjer bi lahko bili prikriti oziroma neprepoznani samomori) ostaja bolj ali manj stabilno,« statistiko komentira NIJZ. Kljub trendu upadanja samomorilnega količnika pa je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem, ki znaša 11 na 100.000 prebivalcev.

Med moškimi večje tveganje

Glede rizičnih starostnih skupin opazovano obdobje (2008–2018) izkazuje upad v vseh starostnih skupinah. »Najbolj nestabilno gibanje količnika (večja nihanja navzgor ali navzdol med posameznimi leti) smo zabeležili v starostni skupini 80–84 let ter pri najnižjih starostnih skupinah 10–14 let in 15–19 let. Kljub temu je večleten trend upadanja tudi v teh starostnih skupinah. V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so od tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti. Posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah,« še komentira inštitut.

Kar pa zadeva ogrožena področja, se med ta bolj štejejo vzhodne statistične regije (kjer ponekod izstopa visok samomorilni količnik med moškimi), medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah manjša. Savinjska, podravska in posavska regija imajo najvišjo stopnjo ogroženosti, obalno-kraška, pomurska in primorsko-notranjska ter osrednjeslovenska pa najnižjo.

Njena zgodba

V tem času je med Slovenci, vsaj tako je zaznati na raznih spletnih družbenih platformah, več dialoga o samomoru. Tako se na različnih forumih pojavljajo tudi izpovedi preživelih. Veliko pozornosti je te dni na spletu doživel predvsem zapis mladega dekleta, ki je javnost povsem pretresel. »Mojih besed ne bo enostavno poslušati, a vendar jih morate slišati. Tema je tabuizirana, zato še toliko bolj. Sem mlada Ljubljančanka. Pred sedmimi leti sem zbolela za depresijo, na vrhuncu katere sem imela samo eno misel – končati svoje življenje,« je zapisala.

Nadalje je v pismu opisovala svojo težko življenjsko pot, ki da jo je vodila do poskusa samomora. Povedala je še, da se javno izpoveduje, ker bi rada ljudem v stiski sporočila nekaj zelo pomembnega, česa do zdaj morda še niso slišali.

Ne smrt, želela je življenje

»Ko sem predozirala tablete in padala v nezavest, tonila v večni spanec, je bila misel samo ena: prosila sem za življenje! In nikakor ne več za smrt! A takrat si tablet več nisem mogla vzeti iz telesa. Bilo je prepozno. In ko sem potem brala izpovedi na stotine tistih, ki so si tudi hoteli vzeti življenje – občutili so enako: v trenutkih, ko so umirali in ni bilo več poti nazaj, ni sledilo olajšanje, pomirjenost z odločitvijo, ampak še večja agonija, kot nekakšen trenutek streznitve in s tem želja po življenju, in ne smrti,« je njeno priznanje.

Lani je v Sloveniji za posledicami samomora umrlo 353 ljudi, od tega 274 moških in 79 žensk. 

Tako je, kot razlaga v nadaljevanju, tudi sama, ko je ležala v reševalnem vozilu, doživljala grozo, spoznanje o zmoti. »Tiste dolge minute sem rotila vse sile, naj me rešijo, ker jaz želim živeti! Zato bi rada vsem v hudih stiskah položila na srce, da se je pomembno zavedati, da je tisto, kar nam povzroča željo vdati se in predati, 'bolečina', ki se jo da premagati. Ker ko enkrat storiš ključen korak, je lahko zate, ki boš nenadoma spoznal, kakšno napako si storil, že prepozno …« se glasi njena boleča izpoved.