Najslabše plačani funkcionar Boris Štefanec ob skoraj vsakem javnem nastopu omeni, da je najslabše plačani funkcionar v državi. Mesečno prejme 3500 evrov bruto brez dodatka za delovno uspešnost in delovno dobo. 

Pred slabim tednom dni se je moral Boris Štefanec pred odborom državnega zbora za pravosodje zagovarjati, ker je ustanova, ki jo vodi, precej neaktivna in neučinkovita. Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na seji odbora opozorila, da poročilo o delu komisije, ki ga je predložil Štefanec, kaže na skrb vzbujajoč upad aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in upad zaupanja v njeno delo. Število prijav korupcije je namreč »drastično upadlo na 541, še pred petimi leti pa je bilo prijav več kot 1900«.

Afere pred vrati

Štefanec se je zagovarjal, da kljub videzu neangažiranega dela rešijo več zadev, kot jih dobijo, in spomnil še, da je za svoje delo izredno slabo plačan. A kot kaže, ga je kritika spodbodla do te mere, da v zadnjem času skoraj ne mine dan, da se ne bi oglasil v javnosti. Tako je svoj lonček pristavil v prvi veliki aferi vlade Marjana Šarca, ki je odnesla generalnega sekretarja LMŠ Branka Kralja.

Irena Prijovič, nadzornica uradnega lista, je tesnega sodelavca predsednika vlade namreč prijavila KPK in prve izjave dajala prav pred uradom komisije. Boris Štefanec je takrat izjavil, da gre za zelo resno zadevo, »ki jo bodo obravnavali prioritetno in z največjo pozornostjo«. Ob tem se je filozofsko vprašal: »Kdo je država, v imenu katere je Kralj govoril?« Že čez nekaj dni je sledila nova možnost za medijsko pojavljanje, ko je ministrica za infrastrukturo na komisijo podala prijavo zoper Aleksandra Mervarja, prvega moža Elesa, ker naj bi slednji v dopisu favoriziral enega od kandidatov za člana nadzornega sveta podjetja, ki ga Mervar vodi.

KPK, boris štefanec
STA
KPK je v času Štefaneca znatno zmanjšala obseg svojega dela.

Kaznoval bi izvoljence

Med posameznimi aferami je v zadnjih dneh Štefanec kljub temu našel čas, da je javnost seznanil z dejstvom, da je po štirih letih ugotovil, da v Sloveniji nimamo predpisov, ki bi omogočili, da bi kaznovali izvoljene nosilce javnih funkcij, ki svoj položaj zlorabijo. Hkrati so Štefanec in njegovi kolegi te dni ugotovili, »da je v slovenskem političnem prostoru zavedanje o pomenu integritete oziroma ohranjevanju določenih etičnih standardov, ki bi jih funkcionarji morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni«.

Primer Godec

Komaj je dobro zadihal, že je na vrata KPK potrkal nov odmeven primer. Poslanka SDS Jelka Godec je namreč v času svojega delovanja v lokalni skupnosti podpisala nekaj tisoč evrov vredno pogodbo s svojim možem. Vsekakor primer, ki pritiče naši komisiji in ki bo gotovo doživel prioritetno obravnavo. Hkrati s potencialno koruptivno poslanko se je Štefanec lotil še zdravnikov. Potem ko je Pop TV objavil seznam zdravnikov in njihovih društev, ki prejemajo donacije farmacevtskih podjetij, je dodal svoj lonček. »Takšno nakazilo je seveda z očmi komisije vprašljivo, da ne rečem obremenjeno s koruptivnimi tveganji,« je ocenil odnose med farmacevti in zdravniki. In komaj je izrekel stavek do konca, že je bil čas za nov nastop.

Damir Črnčec
STA
Damir Črnčec je že drugi tesni sodelavec Marjana Šarca, ki je v roku meseca dni tarča KPK.

Primer Črnčec

V javnost je prišla novica, da je Damir Črnčec, vplivni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, v začetku leta za direktorico svojega Inštituta za globalno upravljanje (Iglu) imenoval Zvonko Truden, ki je hkrati zastopnica krške podružnice podjetja Westinghouse Electric (Asia) iz Švice, torej podružnice ameriške multinacionalke, ki bi lahko bila, če bi se Slovenija odločila zgraditi drugi blok nuklearke, v igri tudi pri dobavi za drugi blok. Boris Štefanec je ob tem dejal, da je morda Črnčec v trenutku, ko je prevzel funkcijo v vladi, res izpolnjeval pogoje in komisiji prijavil lastništvo podjetja, toda takrat se po njegovih besedah ni vedelo, da je direktorica zavoda postala Trudnova, ki je povezana z Westinghousom. »Morda je res, da drugega bloka Neka ne bomo gradili takoj ali v mandatu te vlade, toda vtis je, da vladajoči ravnajo netransparentno. Zato moramo te zadeve obravnavati,« je povedal Štefanec. Dodal je, da KPK nima namena škoditi slovenski oblasti, morajo pa komisijo motiti domnevne nezakonitosti.

Pet minut slave

Borisu Štefanecu se počasi izteka mandat in kljub temu, da je po njegovih besedah za svoje delo zelo slabo plačan, je že namignil, da bi se utegnil prijaviti še za en mandat. Kot kaže, je že zavihal rokave in izkorišča vsako priložnost za nastop. A te dni ne gre vse tako, kot bi si želel. Na sodišču namreč poteka tožba, ki jo je zoper KPK sprožila nekdanja ministrica v vladi Mira Cerarja, Stanka Setnikar Cankar, ki je odstopila zaradi objav KPK o avtorskih honorarjih, ki so jih prejeli univerzitetni profesorji. Na včerajšnji obravnavi je tako informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik podala mnenje, da je KPK ravnala absolutno narobe, ko je podatke pridobila, ne da bi pred tem izpeljala kakšen postopek, in za nameček dodala še, da je morda zaznala, »da bi bilo to pet minut slave za predsednika KPK«.