Spletno oko

Trikrat več prijav posnetkov domnevnih spolnih zlorab otrok

Mihael Korsika
19. 9. 2019, 06.45
Deli članek:

Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet fakultete za družbene vede, je lani prejelo 350 prijav domnevnih spolnih zlorab otrok na spletu, kar je za 253 več kot leta 2017.

Profimedia
Tipična žrtev na posnetkih v lanskem letu je bila deklica, stara med 11 in 15 let. 37 odstotkov storilcev spolnih zlorab je družinskih članov žrtve. Fotografija je simbolična.

Tipična žrtev v lanskem letu je bila deklica, stara med 11 in 15 let, na posnetkih, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab, ugotavlja letno poročilo internetne točke Spletno oko, ki je del mednarodne mreže prijavnih točk INHOPE. Mreža deluje v 41 državah in je lani skupno zabeležila kar 155.240 prijav posnetkov spolnih zlorab otrok, kar je 80 odstotkov več kot leto prej.

Največ posnetkov, ki jih je obravnavala točka Spletno oko, je gostovalo na strežnikih v Združenih državah Amerike (58 primerov), sledita Nizozemska (28 primerov) in Rusija (16 primerov). Na globalni ravni pa so ZDA in Nizozemska zamenjane, nato sledi Rusija, medtem ko lani na slovenskih strežnikih niso odkrili tovrstnih posnetkov ali fotografij.

Policiji posredovali sedemkrat več prijav

Izmed 350 prijav, ki jih je lani glede spornih posnetkov spolne zlorabe otrok prejela točka Spletno oko, so jih 159 posredovali policiji, saj so usposobljeni strokovni sodelavci ocenili, da gre za nezakonite posnetke. Za primerjavo, leta 2017 so policiji posredovali 24 prijav.

Ker je bila lani vsa domnevno nezakonita vsebina na tujih strežnikih, so nato tuji organi pregona in prijavne točke v drugih državah sprožili ukrepe za čim hitrejšo odstranitev vsebine pri ponudniku gostovanja. Več kot polovica spornih posnetkov je odstranjenih v manj kot treh dneh.

»Policija je poleg strokovnih služb in drugih nevladnih organizacij eden izmed ključnih akterjev v boju proti spletnim spolnim zlorabam otrok,« je v uvodnem nagovoru na devetem posvetu E-zlorabe otrok na fakulteti za družbene vede, ki se ga udeležujejo predstavniki policije, tožilstev, sodišč centrov za socialno delo in nevladnih organizacij, poudaril direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Boštjan Lindav.

Otroci so med vsemi uporabniki interneta po njegovih besedah najbolj ranljiva skupina, saj so neizkušeni in pretirano zaupljivi. »Povzročitelji pri svojem početju iščejo njihove najbolj otroške lastnosti, naivnost, radovednost in odprtost,« je pojasnil Lindav.

Čeprav so fotografije in posnetki le del vseh zlorab, ki se dogajajo na svetovnem spletu, pa imajo po njegovih besedah verjetno najhujše in najbolj dolgoročne posledice. »Praktično jih je nemogoče zaustaviti in vse težje izbrisati. In kar je najhujše, žrtev kaznivega dejanja zaznamujejo za vedno,« je še poudaril direktor.

Eden izmed desetih razkrije zlorabo

»Spolna zloraba je oblika zlorabe, ki jo doživlja vsak peti otrok. Ob tem je potrebno zavedanje, da od vseh spolno zlorabljenih otrok le eden od desetih razkrije zlorabo, kar pomeni, da je teh primerov še veliko več,« je na posvetu opozorila hrvaška klinična psihologinja in direktorica zagrebške Poliklinike za zaščito otrok in mladine Gordana Buljan Flander.

Razlogov, zakaj otrok ne razkrije zlorabe, je lahko po njenih besedah več. Lahko je prisoten strah, da mu nihče ne bo verjel, v kar ga je morda prepričal storilec. Ob tem ne gre spregledati niti sramu in krivde ali strahu, da bo s priznanjem razdrl družino, je še opozorila hrvaška strokovnjakinja.