Primer krutega ravnanja z živalmi, o katerem smo mediji poročali minuli konec tedna, je spet v ospredje postavil vprašanje, kaj so delale inšpekcijske službe.

Njihovo delo je pomembno, saj preprečujejo in kaznujejo hujše zlorabe pravil. A kot kaže, imamo v naši državi z inšpekcijskimi nadzori kar veliko težav. Konec tedna je Slovence pretresla zgodba zanemarjene psičke, ki so jo morali uspavati po tem, ko so jo shirano in obolelo odvzeli lastnikom. Medtem ko s(m)o se spraševali, kako so bili lahko lastniki tako kruti, je v javnost prišel podatek, da so lastnike pred mesecem dni obiskali inšpektorji in ugotovili, da je vse v najlepšem redu. O tem, kje so bili veterinarski inšpektorji in kam gledajo, smo se spraševali tudi, ko so na eni izmed kmetij na Dolenjskem našli krave in konje zakopane v lastnih iztrebkih. Tisti, ki delujejo v društvih za zaščito živali, pa znajo povedati, da je pogosto od vsakega posameznega inšpektorja odvisno, ali bo kaj naredil ali ne. »Nekaterim je pač vseeno in raje zamižijo na eno oko,« nam stanje opiše ena od živalskih aktivistk, ki želi ostati neimenovana.

Preveč zagreti

Dejstvo je, da so glede na zakon o inšpekcijskem nadzoru inšpektorji pri svojem delu samostojni, kar pomeni, da si svoje delo organizirajo sami in si tudi sami določajo, kje, kdaj in kako bodo izvedli nadzor. In tako kot je pri živalih na eni strani nadzora, kot kaže, premalo, ga je drugod preveč. Tako smo v zadnjem letu spoznali dve zgodbi, v katerih imajo glavno vlogo šolski inšpektorji. Nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca so »obdelovali« kar osem mesecev, ker je na koncu leta za tri dni suspendiral dva učenca, ki sta spolno nadlegovala sošolko. Merca so zaradi tega spravili celo na sodišče, a se je po javnem ogorčenju zanj vse dobro izteklo. Učiteljico glasbe so zaradi tega, ker je na ocene 4, 4, 4 učeniki namenila zaključno oceno 4, imeli v postopku kar dve leti. Upravni nadzor nad delom šolskega inšpektorata pa je takrat pokazal, da skoraj ni bilo postopka, v katerem šolski inšpektorji na pobudo staršev prijaviteljev ne bi delovali oholo in celo izvajali torturo nad učitelji in ravnatelji. Postopki pa večinoma niso bili izpeljani pravilno, v skladu z zakoni. Zaradi omenjenih težav je bil pred meseci zamenjan glavni inšpektor Tomaž Rozman.

inšpektorat za delo
STA
Najbolj delavni so bili v letu 2018 na upravi za varno hrano in veterinarstvo, kjer so izrekli kar 27.383 ukrepov. Sledita tržni inšpektorat in inšpektorat za delo.

Potrebna boljša koordinacija

A najhuje je, da imamo v Sloveniji celo primere, ko nadzor inšpekcijskega dela pokaže, da so inšpektorji vse naredili v skladu z zakoni in predpisi, realno stanje pa pokaže, da je bil očitno nadzor pomanjkljiv. Slednje se je izkazalo v primeru Termita, ko so krajani Moravč več let opozarjali na to, da prihaja do onesnaženja okolja, inšpekcijske službe pa so trdile, da je vse v skladu s predpisi. A ko so bile narejene analize tal, se je izkazalo, da imajo prav občani. V tem primeru je minister za okolje Simon Zajc povedal, da bo treba najprej ugotoviti, kje se je zalomilo, in nato ukrepati. A kot je namignil, bo treba več narediti na usklajevanju dela različnih inšpekcijskih služb. V ta namen imamo sicer v Sloveniji že vse od leta 2007 inšpekcijski svet, katerega trenutni predsednik je minister za javno upravo (MJU) Rudi Medved, katerega naloga bo, kot kaže, tudi izboljšanje nadzora nad delom inšpektorjev in izboljšanje njihove javne podobe.

Ukrep

Prvi ukrep, o katerem se v javnosti ni kaj dosti govorilo, je, kot kaže, že storjen. Kdor želi postati inšpektor, mora opraviti strokovni izpit. In očitno obstaja kar velik dvom o tem, da so bili izpraševalci na teh strokovnih izpitih tudi dovolj podkovani. MJU je tako zaradi številnih pritožb že zaostril pogoje za izpraševalce, tisti, ki novih pogojev ne bodo izpolnjevali, pa bodo svoje delo lahko opravljali le še do izteka petletnega mandata.