V petek so predvidena usklajevanja na podlagi ocen o javnofinančnih učinkih predloga, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance.

Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi nastal izpad prek 520 milijonov evrov, Levica pa predlaga, da bi ta denar zbrali z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. A po izračunih, ki jih je naredila vlada, bi z uveljavitvijo zakonskega predloga Levice pridobili le 377 milijonov evrov. Kar pomeni, da bi nastala luknja, velika okoli 150 milijonov evrov, je razbrati iz dokumenta, ki ga je pridobila STA. 

Ministrstvo za zdravje ob tem ugotavlja, da predlog zakona vključuje samo delovno aktivno populacijo, medtem ko plačevanje premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zajema širšo populacijo. Dvig prispevnih stopenj tako ni predviden za vrsto kategorij zavarovancev, ki trenutno plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kmetje, brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči..), vendar pa so upravičeni do 100-odstotnega zagotavljanja zdravstvenih storitev.

Morebitno luknjo pokrije državni proračun

Tako se s predlogom povečuje odvisnost virov za zdravstveno varstvo od vplačil delovno aktivnega prebivalstva, kar glede na staranje populacije in cikličnega gibanja gospodarstva po ocenah vlade predstavlja veliko tveganje za zagotavljanje stabilnih in zadostnih virov, kar lahko vodi v zmanjševanje pravic ali obsega storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V predlogu zakona je sicer vgrajena varovalka, da v primeru, ko odhodki zavoda za zdravstveno zavarovanje presegajo prihodke, razliko pokrije državni proračun. A na ministrstvu opozarjajo, da je zagotavljanje proračunskih virov v času gospodarske krize zelo nezanesljiv dodatni vir financiranja.

Na to je v današnjem pogovoru za Radio Slovenija opozoril tudi premier Marjan Šarec in dodal, da je zviševanje prispevnih stopenj in dodatna obremenitev dela nasproten ukrep od davčne razbremenitve, ki je v pripravi.

Z uvajanjem dodatne prispevne stopnje pa po njihovi oceni povečujejo kompleksnost in zmanjšujejo transparentnost sistema ter s tem omogočajo dodatne možnosti za izogibanje plačevanja prispevkov. Uvajanje dodatnih prispevnih stopenj je tudi odmik od cilja poenotenja prispevnih stopenj in osnov, ki ga zasleduje vlada. 

Problematično ...

Pristojni resorji so kritični tudi do predloga za uvedbo prispevne stopnje za pasivne prihodke. Opozarjajo, da je obremenitev teh prihodkov le z zdravstvenim prispevkom, kjer velja solidarnost, lahko problematična, saj s tem zavarovancu niso zagotovljene dodatne pravice, kot bi sicer bile v primeru uvedbe prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Pri spremembah v zavarovalnih osnovah pa menijo, da je treba povezati zdravstveno in pokojninsko reformo, saj se sicer še dodatno poveča razvejanost različnih prispevnih osnov in stopenj.

Uvedba prispevnih stopenj pri pasivnih prihodkih po ocenah vlade predstavlja težave tudi v izvedbi, in sicer tako na strani Fursa kot tudi izplačevalca dohodka. Na normativni ravni bi bilo treba določiti rešitve glede osnove za plačilo prispevkov in nastanka davčne obveznosti ter določiti posebne postopke pobiranja predvsem za tiste dohodke, za katere se davka in posledično prispevka ne obračunava in plačuje ob izplačilu, temveč se davčna obveznost določa za obračunsko obdobje. Na izvedbeni ravni pa bodo potrebne obsežne dopolnitve programskih podpor v sistemu pobiranja oziroma odmer dohodnine od teh dohodkov, opozarjajo.

Vlada še ocenjuje, da predlagana rešitev lahko vpliva tudi na aktivnosti na kapitalskih trgih preko zmanjšanja obsega poslovanja, kar pa je v nasprotju z drugimi ukrepi, s katerimi se zavzemajo za izboljšanje delovanja slovenskega trga kapitala.

Odziv Levice

Zvečer se je poslanska skupina Levice odzvala tudi na Šarčev očitek o neusklajenosti z davčno reformo in v sporočilu zapisala, da je njihov predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja "solidarna alternativa še enemu davčnemu darilu za najbogatejše". "Proračunski učinek reforme dohodninske lestvice, ki največ daje bogatim, je praktično enak kot učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlika med predlogoma je, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja več daje vsem upokojencem in kmetom ter 95 odstotkom zaposlenih. Davčna reforma pa je zgolj še eno davčno darilo za pet odstotkov najbolje plačanih. Vlada Marjana Šarca je torej pred dilemo, ali si razbremenitev zaslužijo menedžerji in funkcionarji ali vsi ostali," so navedli.