Zmeda

Se zdravniki res borijo za dobrobit medicinskih sester?

Žiga Kariž
11. 9. 2019, 19.17
Deli članek:

Se bo zaradi pravilnika o izvajanju poklicnih kompetenc v zdravstveni negi res sesulo zdravstvo ali pa gre le za napuh zdravnikov?

Bobo
Bodo medicinske sestre dobile, kar si zaslužijo: spoštovanje in denar?
Ob uveljavitvi pravilnika se poraja veliko vprašanje, kdo bo plačal izobraževanje medicinskih tehnikov in sester. Pridobitev diplome v treh letih stane 12.000 evrov, povprečna plača srednje medicinske sestre se giblje okoli 900 evrov.

Te dni naj bi iz skorajda vseh zdravstvenih ustanov prihajale informacije o kaosu, ki naj bi ga povzročila uveljavitev dokumenta z naslovom Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Dokument namreč natančno določa, kaj na področju zdravstvene nege lahko izvajajo ljudje z določeno stopnjo izobrazbe.

Glavna težava je nastala, ker medicinske sestre ne bodo več smele izvajati stvari, ki so jih do zdaj opravljale rutinirano in brez težav. Srednje medicinske sestre ne bodo več smele opraviti EKG-ja, vstaviti infuzije, previjati kroničnih ran … Tiste, ki so v zadnjih 15 letih vsaj 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale delo diplomirane medicinske sestre in so izobraževanje zaključile sredi osemdesetih let, bodo pridobile licence in bodo svoje delo lahko še vedno opravljale kot do zdaj. Če ne bodo raje odšle v zasluženi pokoj. Tisti oziroma tiste, ki so svoje delo začeli/-e opravljati pred 1. majem 2004 in so v zadnjih 15 letih najmanj 12 let pretežno, to je več kot 50 odstotkov delovnega časa, opravljali oziroma opravljale delo diplomirane medicinske sestre, bodo morali oziroma morale opraviti poseben preizkus usposobljenosti in nato bodo delo na enakem delovnem mestu nadaljevali/-e. Za pridobitev licence imajo štiri leta časa.

Ostali, ki so v zadnjih 15 letih vsaj 12 let opravljali delo diplomirane medicinske sestre, morajo v šestih letih pridobiti potrebno izobrazbo in lahko nadaljujejo svoje delo. Ostali bodo razporejeni na delovna mesta, ki so v skladu z njihovo izobrazbo, temu pa bodo morali prilagoditi seznam zadolžitev in nalog, ki jih bodo lahko opravljali. Vse to je določeno v 38. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti in to so določbe, ki naj bi povzročile razpad zdravstvenega sistema.

Zdravniki skočili v zrak

Zaradi omenjenih sprememb je bilo izrečenih že veliko hudih besed. Sredi poletja se je z javnim pismom ministru Alešu Šabedru oglasila zdravnica Silvana Popov, ki je izjavila, da so s tem dokumentom ponižali srednje medicinske sestre, v zadnjih dneh se je oglasil slavni kirurg Erik Brecelj, ki meni, da je ta dokument povzročil kaos, in ne nazadnje je spremembe kritizirala celo Koordinacija zdravniških organizacij ter od ministra zahtevala takojšnjo odpravo spornega dokumenta ali pa njegov odstop.

Ena od zdravnic specialistk iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je nastale okoliščine za nas opisala takole: »Vsi, ki smo bili vključeni v zdravstveno izobraževanje, vemo, da se pravo učenje začne šele po zaključenem šolanju. Številne srednje medicinske sestre, ki so z delom osvojile različne veščine in znanja, jih v praksi ne bodo smele več opravljati, ker nimajo formalnega potrdila o usposobljenosti (kot da bi rekli Ani Roš, da ne sme kuhati, ker nima ustrezne izobrazbe). Te sestre so tako degradirali in razvrednotili. Zanimivo, da so ta zakon sprejeli ob splošnem pomanjkanju kadrov. Človek dobi vtis, da so želeli zdravstveni sistem obremeniti še z enim problemom. Sama pri delu na svojem oddelku sodelujem tako z diplomiranimi kot izkušenimi srednjimi sestrami, ki so jih zaradi 'pomanjkljive' izobrazbe že prerazporedili na druga delovišča. Poudariti moram, da slednjim s popolnim zaupanjem predam bolnike, ker vem, da znajo oceniti in spremljati stanje bolnika ter da me bodo pravočasno obvestile ob morebitnih poslabšanjih. Pred kratkim smo zaposlili tudi več mladih medicinskih sester, ki so sicer vestne, ampak zaradi pomanjkanja kliničnih izkušenj potrebujejo več nadzora, natančnejša navodila ...«

Sašo Švigelj
Mionister za zdravje Aleš Šabeder je napovedal določene popravke pravilnika v dveh mesecih.

Kaos in zmeda

Dejstvo je, da je zmeda velika. Na ministrstvo za zdravstvo se je obrnilo že več sto zdravstvenih delavcev, ki ne vedo več, kaj lahko in česa ne smejo. H kaotičnemu stanju ne pripomorejo niti vodstva bolnišnic. Tako so v Šempetru, kjer je zaposlen tudi predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, že napovedali, da novih pravil ne bodo spoštovali. Zaradi pritiskov z vseh strani se je oglasil tudi minister Šabeder in povedal, da že imajo delovno skupino, ki pomaga pri implementaciji pravilnika, ter da bodo nekatere določbe, ki niso logične, v mesecu ali dveh odpravili oziroma popravili. Toda …

Velika skrb

Da bi zdravniki tako enotno zastopali pravice medicinskih sester, še nismo doživeli. Nikdar. Ne ko je šlo za plače, ne ko gre za preobremenjenost, ne ko gre za pomanjkanje kadra. Zdravniki so v zrak skočili, ker sta po njihovih besedah ogrožena čast in dostojanstvo njihovih sodelavk. Te naj bi bile degradirane in razvrednotene.

Toda iz Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je sodelovala pri pripravi seznama kompetenc, vsem kritikom odgovarjajo, da za nastalo situacijo ni kriv sprejeti dokument. Opozarjajo, da se je velik del kompetenc, ki jih medicinski tehniki oziroma srednje medicinske sestre izvajajo v šolah, prenehal učiti z letom 1981. Da smo bili ob vstopu v EU prisiljeni poenotiti kompetence tako, da lahko naši zdravstveni delavci svoje delo opravljajo kjerkoli v Evropi. Opozarjajo, da so bile kompetence določene že leta 2008, a jih nihče ni upošteval. Torej, medicinski tehniki oziroma srednje medicinske sestre so že do zdaj oziroma vse od leta 1981 opravljali stvari, ki jih ne bi smeli, saj zanje niso bili izobraženi v šoli in tudi niso bili plačani. Naučili so se jih, ker so se jih morali, ker jim je to rekel zdravnik. Ne zaradi časti in ponosa, ki naj bil zdaj sesut v prah. V zbornici navajajo primer kompetence izpiranja ušesa, ki ga lahko uradno izvajajo le zdravniki, v nekaterih naših ambulantah pa to, po navodilih zdravnika, redno počno medicinski tehniki. A ko gre kaj narobe, odgovornost nosi medicinski tehnik, saj je delal nekaj, česar ne bi smel.

Kot opozarjajo v zbornici zdravstvene in babiške nege, so srednje medicinske sestre in medicinski tehniki večkrat zaradi tega odgovarjali tudi na sodišču. Če je zdravnica iz UKC primerjala delo srednjih medicinskih sester s slavno kuharico Ano Roš, pa je nastale okoliščine eden od poznavalcev problematike primerjal s šoferji avtobusov: »Lahko, da znate voziti avtobus, a če zanj nimate izpita, ne boste prav dolgo na cesti, kajne?«

Čast ali denar?

Minister Šabeder je že pojasnil, da težave na terenu niso tako velike, kot se želi prikazati, in dodal, da imajo težave le v bolnišnicah, ki so bile že do zdaj slabo vodene. Med njimi se največkrat izpostavlja prav bolnišnica Šempeter, kjer deluje, kot smo že zapisali, tudi prvi mož zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin.

V zbornici zdravniške nege se v odzivu na zdravniško »skrb« brez dlake na jeziku sprašujejo: »Ali so aktivnosti sindikata Fides, ki grobo posega v drugo avtonomno stroko, res skrb za stroko zdravstvene nege, za srednje medicinske sestre, ali gre le za ohranitev razpolaganja z vrečo denarja, s katero so do zdaj finančno in pravno varstvo zagotavljali le svoji poklicni skupini. Ali gre samo za poizkus odstranitve ministra, ki se zaveda, da zdravstvene storitve izvajajo različne zdravstvene stroke, ter v središče postavlja pacienta, in ne posameznih interesov?«