Več prosilcev, kot je skupno postelj

Več kot 11.000 čakajočih na prazno posteljo v domovih za starejše

Mihael Korsika
2. 9. 2019, 19.30
Deli članek:

Demografski pritisk zaradi vedno večjega deleža starostnikov v družbi se že korenito odslikava v čakalnih vrstah za vstop v dom za starejše. V celotni državi je 21.039 postelj v domovih za starejše, nanje pa čaka 11.370 starostnikov.

STA
Slovenija nujno potrebuje nove namestitve v domovih za starejše.

Prvošolci danes vstopajo v svet izobraževanja, ki jih bo popeljal do poklica in po najmanj štirih desetletjih dela domnevno tudi do zaslužene pokojnine. Če prvošolci in njihovi starši ne trepetajo za prostimi mesti, saj je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, pa je v jeseni življenja popolnoma drugačna slika. Zaradi hitrega tempa življenja imajo otroci vedno manj časa, da bi ob ustvarjanju svoje družine lahko primerno skrbeli še za starše, zato so edina rešitev za njih domovi za starejše.

11.370 čakajočih

Najmanj upokojencev čaka na takojšen vstop v doma za starejše na območju Novega mesta, kjer ima pet ustanov 968 postelj, na katere čaka 436 prosilcev. Na območju Krškega imajo 506 prosilcev (981 postelj), nato pa sledijo Koper (613 prosilcev, 1500 postelj), Murska Sobota (626 prosilcev, 1572 postelj) in Ravne na Koroškem (643 prosilcev, 1503 postelje). 

Javni in zasebni domovi s koncesijo ne le, da zaradi vedno večjega števila starejših pokajo po šivih, v njih ni niti ene proste postelje. Po zadnjih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo na dan 31. avgust v javnih in zasebnih domovih za starejše s koncesijo ter posebnih socialnovarstvenih zavodih 21.039 postelj.

V sistemu imajo trenutno 53.906 aktivnih prošenj in 20.679 aktualnih. Pri slednjih gre za prošnje upokojencev, ki si želijo v dom takoj, medtem ko gre pri aktivnih prošnjah za upokojence, ki oddajajo tako imenovane prošnje na zalogo, torej bodo vstopili kasneje. Ti podatki sicer zajemajo vse prošnje, posamezni prosilec jih namreč lahko odda v več ustanovah. V povprečju vsak odda približno dve prošnji, saj je aktualnih prosilcev 11.370, aktivnih pa 26.288.

Več kot polovica čakajočih na prosto posteljo v domu za starostnike prihaja iz ljubljanske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je na seznamu čakajočih za takojšnjem vstop kar 5279 upokojencev. Ob tem velja poudariti, da podatki vključujejo izredno veliko območje, od Idrije in Cerknice do Kamnika, Trbovelj in Kočevja. V tej območni enoti sicer deluje 27 različnih namestitvenih ustanov za starejše, nekatere imajo tudi po šest enot.

Na območju Maribora je trenutno 1810 prosilcev in 3503 postelje, sledita Kranj (1404 prosilcev, 1626 postelj) in Nova Gorica, kjer pa imajo edini več prosilcev kot postelj, in sicer 1329 prosilcev ter 1118 postelj. V Celju pa je 1161 prosilcev in 2050 postelj.

STA
Na območju Nove Gorice imajo 1118 postelj, na čakalnem seznamu pa je 1329 posameznikov.

Starostniki in njihovi svojci se zaradi prezasedenosti domov za starejše ter vse daljših čakalnih vrst pri izvajanju storitev na domu in drugih oblik pomoči spopadajo s hudimi stiskami pri dostopu do nujno potrebnih storitev, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Svojci starostnikom, ki po zaključku bolnišničnega zdravljenja ne zmorejo živeti povsem samostojno, ponekod ne morejo več pravočasno zagotoviti niti najnujnejših storitev in pomoči, so zapisali na spletni strani.

Stiske, s katerimi se spopadajo starostniki in njihovi svojci, ko ugotovijo, da sami ne bodo zmogli več, so izjemno hude. »V domu za starejše zanj ne dobite proste postelje, prošnja za pomoč na domu pa je uvrščena v čakalno vrsto in prvi obisk negovalke oziroma negovalca lahko pričakujete šele čez več mesecev, pa še takrat ne v zadostnem obsegu. V nekaterih krajih zaradi pomanjkanja kadra ne zmorejo več zagotoviti niti dostave kosil na dom vsem, ki bi to potrebovali, kaj šele, da bi lahko nudili pomoč tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo,« na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pojasnjuje njihov sekretar Jaka Bizjak.

Na robu družbe

Država bi se morala z demografsko problematiko naraščanja števila starostnikov aktivno začeti ukvarjati že pred več kot desetletjem. Za politične stranke upokojenci predstavljajo le ogromen bazen volilnih glasov, nekatere so glasne le ob vprašanju pokojnin, medtem ko je vprašanje dolgotrajne oskrbe starostnikov potisnjeno na rob družbe.

V odnosu do starejših se v ogledalu zrcalijo vrednote in naprednost družbe. Dokler bo tako kot na primer v Železnikih, kjer so prebivalci nasprotovali postavitvi doma za upokojence, češ da ne spada v mestno jedro, kolikor ga to malo mesto sploh ima, se lahko upravičeno bojimo starosti.