Tehnične ovire

Iščejo se ljudje, ki bi kosili ob slovensko-hrvaški meji

Gašper Petovar
27. 8. 2019, 06.50
Deli članek:

Preraščanje tehničnih ovir na južni meji ponekod celo olajša prehod ilegalnim migrantom čez zeleno mejo, saj je denimo rezilna žica manj izpostavljena, dostop do vrha panelne ograje pa lažji. Obmejni pas, varovan z ograjo in žico, je torej treba vzdrževati.

STA
Prvo rezilno žico na meji je postavljala slovenska vojska.

Pred časom so na policijski postaji Šmarje pri Jelšah in PP Rogaška Slatina iskali izvajalce za košnjo trave in podrasti ob žici. Kot so pojasnili, gre za košnjo pri okoli 3587 metrov panelne ograje in nekaj več kot 45 kilometrih rezilne žice. Zadnjič je bilo na tem delu meje pokošeno oktobra lani. V razpisnih pogojih je zapisano, da mora izvajalec del pokositi en meter levo in desno od osi ograje oziroma žice. Med trajanjem razpisa pa niso znali povedati, ali je povsod možna strojna košnja ali je treba prijeti tudi za koso in srp, to naj bi bilo jasno po ogledu terena.

Košnja trave do dvakrat na leto

Država mora vsako leto najmanj enkrat poskrbeti, da je meter na eno in meter na drugo stran tehničnih ovir ob meji pokošena trava in porezano grmovje.

Za tehnične ovire, kot jih je poimenoval nekdanji premier in aktualni minister za zunanje zadeve Miro Cerar, je treba skrbeti od postavitve naprej, da služijo svojemu namenu, se pravi, da preprečujejo nelegalno prehajanje ljudi iz Hrvaške v Slovenijo oziroma v schengenski prostor. Kot je bilo opisano v uvodu članka, je zelo pomembno, da se kosi trava in podrast ob ograji in žici, da oboje obdrži svoj namen. Na Generalni policijski upravi so nam pojasnili, da je treba ob žici kositi enkrat do dvakrat letno. Letos so denimo do zdaj pokosili samo enkrat, druga košnja naj bi bila jeseni.

Do letos se je za košnjo trave ob tehničnih ovirah na okoli 179 kilometrih meje (116 kilometrov predstavlja rezilna žica, 63 kilometrov pa je panelne ograje) porabilo 394.002 evra, in sicer prvo leto po tem, ko je vojska postavila rezilno žico na mejo, ki so jo kasneje ponekod zamenjali s panelno ograjo, je košnja trave ob ograji stala 76.136 evrov, leta 2017 je bilo treba za košnjo ob tehničnih ovirah plačati 130.471 evrov, lani 132.637,39 evra, letos pa, kot rečeno, še ni bilo vse dvakrat pokošeno, vendar je za košnjo trave in podrasti na ograjeni meji država do zdaj plačala 54.757,10 evra.

Na Generalni policijski upravi so nam, kot rečeno, pojasnili, da je treba kositi travo in porezati grmovje ob ovirah enkrat do dvakrat na leto, pogodbene izvajalce policijske uprave pa izberejo enkrat na leto. Dodali so še, da ima PU Murska Sobota z izvajalcem sklenjeno dveletno pogodbo. Ob tem je treba poudariti, da gre pri izbiranju izvajalcev za tako imenovana majhna naročila, ki se gibljejo med 20 in 134 tisoč evri. Cena košnje ni enaka po vseh policijskih upravah: »Znesek  finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo storitve,  je odvisen od višine prejetih ponudb za navedeno javno naročilo male vrednosti,« so že pred časom pojasnjevali na policiji.

Košnja v prihodnje dražja

Pri izbiri izvajalcev gre za javno naročilo manjše vrednosti. Izvajalce se po navadi izbere enkrat na leto. 

Kot vse kaže, pa bo država za košnjo trave ob »začasnih« ovirah na meji morala plačevati še več kot do zdaj, saj naj bi se skupna dolžina ovir na naši meji s Hrvaško povečala za okoli 40 kilometrov in bo skupna dolžina tehničnih ovir približno 200 kilometrov na sicer 670-kilometrski meji med Slovenijo in Hrvaško. Dodatna ograja je potrebna zaradi vse večjega števila ilegalnih prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo preko Hrvaške in po navadi nadaljujejo pot proti severu. Za teh dodatnih 40 kilometrov ograje na meji naj bi država plačala približno pet milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo je namreč julija letos objavilo odločitev o oddaji dveh javnih naročil. Prvo javno naročilo se je nanašalo na dobavo in postavitev začasnih tehničnih ovir v dolžini 40 kilometrov, drugo javno naročilo pa je bilo za nabavo stebrov, na katere se pripne panelna ograja, ter sidrnih vijakov, s katerimi se postavljena ograja utrdi, ter za montažo 3,8 kilometra panelne ograje. Obe javni naročili je dobilo, kot najugodnejši ponudnik, ki je zadostil vsem pogojem, beograjsko podjetje Legi-SGS , ki bo 40 kilometrov ograje postavilo za 4.557.693 evrov. Za stebre, vijake in panelno ograjo v dolžini 3,8 kilometra iz drugega javnega naročila ter montažo vsega tega pa jim bo država plačala 272.687 evrov.