Po podatkih zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je madžarska vlada ta mesec sprejela sklep, da ne bo podaljševala notifikacij za uvoz komunalnega blata v državo. Kot je za STA povedal direktor zbornice Sebastijan Zupanc, poskuša ministrstvo za okolje in prostor več informacij na to temo pridobiti prek slovenskega veleposlaništva v Budimpešti.

Če bo Madžarska zaprla meje za uvoz blata, se bo Slovenija znašla v resnih težavah, je dodal Zupanc. Od septembra bi lahko pri nas ostajalo od 120 do 140 ton tega blata dnevno. S prihodnjim letom, ko se iztečejo vsa obstoječa dovoljenja, pa bi morala najti alternativno za vse blato.

Trenutno okoli 10.000 ton komunalnega blata sežgemo doma, in sicer v Celju in v Anhovem. Nekatere čistilne naprave to blato tudi izkoriščajo same. A Slovenija sama nima zadostnih zmogljivosti za energetsko izrabo vsega preostalega blata, vse, kar izvozimo, pa gre na Madžarsko. S podobno situacijo se srečujejo na Hrvaškem, saj tudi oni vse blato izvozijo na Madžarsko. Druge evropske sežigalnice so polne, zato je na tem področju izjemno ranljiva, je poudaril Zupanc.

Blato s čistilnih naprav sicer ni nevaren odpadek, je pa zelo specifičen. Gre za blato, ki je posledica čiščenja odpadnih komunalnih voda, torej blato z naših stranišč. "Ne moremo ga hraniti, saj je to na pol tekoča zadeva, ki izredno smrdi in nastaja v velikih količinah," je opozoril Zupanc. "Potreben je dnevni odvoz in odstranitev tega blata," je še dodal.

Na GZS se s situacijo intenzivno ukvarjajo, sodelujejo tudi z ministrstvom za okolje in prostor, so še povedali.