Dobiti otroka je nekaj najlepšega v življenju. Novo bitje poveže mamo in očeta, nadgradi njuno ljubezen in odnos.

A Svetin se v nasprotju z večino otrok danes ni rodil v porodnišnici, ampak doma. To ni naključje, ampak zavestna odločitev Janje in Andreja, ki sta si za svojega otroka želela, da bi se rodil čim bolj naravno in da bi živel čim bolj v skladu z naravo, kot poskušata tudi onadva.

Janja in Andrej sta skupaj že štiri leta. Janja, ki prihaja iz sosednje vasi Roje, je svojo ljubezen spoznala, ko je prišla pogledat »nekega zanimivega tipa« s štajerskega konca, ki se je lotil gradnje posebne, bio hiše iz naravnih materialov: lesa, slame, ilovice, peska, večina stvari je reciklirana. Priskočila je na pomoč, simpatija je prerasla v ljubezen in zdaj že dve leti živita v svoji hišici ter v čim bolj samooskrbnem gospodinjstvu, saj imata velik vrt, na katerem pridelata skoraj vse, kar potrebujeta. Vse sile vlagata v projekt Nova Zemlja, za zdrav planet.

SVETIN NAČRTOVAN

In kot pravi pregovor Najprej štal'ca, potem krav'ca sta Janja in Andrej po gradnji hiše začela razmišljati o naraščaju. Na prihod novega bitja sta se dobro pripravila, vse sta načrtovala, tudi kdaj je za rojstvo najprimernejši čas. »Želela sva, da Janja rodi pozno jeseni, ko na vrtu ni več toliko dela in se bova otroku lahko posvetila, da bo ta spomladi že toliko star, da bo lahko začel okušati naravne okuse doma pridelanega sadja in zelenjave, skratka da bo vse potekalo čim bolj naravno,« je pripovedoval Andrej.

Da bo Janja otroka rodila doma, je bilo menda kar samoumevno. »Tako sem čutila, tudi Andrej se je strinjal in me ves čas podpiral,« je dejala. Seveda se je na tak porod dobro pripravila – poleg z zdravim in umirjenim načinom življenja tudi z branjem različne literature. Najbolj so se je dotaknile zbirke knjig Zveneče cedre tajge. »Spoznala sem, da je za mamo in otroka najbolje, da se ta rodi v domačem okolju, v stiku s starši, saj ne potrebuje drugih ljudi in mešanj tujih energij. Prebrala sem tudi knjigo Modrost rojevanja Ine May, ameriške babice, ki je vodila nešteto porodov doma. Pravi, da je žensko telo sposobno roditi brez anestetikov, čim bolj naravno, le omogočiti mu je to treba. To knjigo bi res morala prebrati vsaka ženska pred porodom ne glede na to, kje rojeva,« je povedala Janja.

tako majhen
L. Markelj
Tako majhen, pa že na njivi pomaga svojemu očku.

ROJEVALA Z ANDREJEM IN BABICO

Seveda je med nosečnostjo, ki je potekala dobro, redno hodila na zdravniške preglede in svoji ginekologinji povedala, da si želi roditi doma, »kar je sprejela z razumevanjem«. Si je pa Janja uredila, da je bila pri porodu z njo doma poleg Andreja tudi babica, registrirana za porode na domu. Spoznali sta se že med nosečnostjo, se pogovorili o marsičem, in ko se je nakazoval porod, je prihitela v Šentjernej.

Janja je rojevala na tleh, v topli dnevni sobi ob peči, saj ji je bilo ležišče na blazinah, ki ga je uredil Andrej, najbolj udobno. »Po pravici povem, da je bilo hudo, da je bolelo, ampak tudi bolečina je z namenom, kajne? Analgetikov nisem hotela. Trajalo je dolgo – rojevala sem vso noč, 14 ur. Odpirala sem se hitro, iztis pa je bil težak. A vse je pozabljeno, ko zagledaš drobceno bitje, sad ljubezni,« je pripovedovala Janja, ki je 5. decembra lani, 12 dni po predvidenem roku rojstva, kot 28-letna prvič postala mamica. Svetin – to staroslovansko ime se jima je z Andrejem zdelo najlepše in sporočilno – se je rodil težak 3600 gramov in velik 53 centimetrov.

prvi poskusi
L. Markelj
Pri Svetinu ne uporabljajo plenic za enkratno uporabo, ampak pralne pleničke, uvajajo pa tudi že brezpleničarstvo.

NA PREGLED V BOLNIŠNICO

Tudi za 44-letnega Andreja je bilo rojstvo sina posebna izkušnja. »Prvi sem ga sprejel, ga dal na materine prsi, in vsi smo bili skupaj. Občutki so neverjetni, jokal sem in bil v šoku, najlepša izkušnja pa je, ko me je sin pogledal in ko sem videl, da ve, da sem njegov oče,« je dejal Andrej. On je tudi prerezal popkovino, a šele uro in pol po porodu, »saj smo jo pustili, dokler je še utripala«.

Ker se Janji kljub masaži posteljica po porodu ni odstranila, so poklicali reševalce, in mamica je dobila injekcijo oksitocina. Na pregled so jo v bolnišnico odpeljali skupaj z otročičkom, ker je bilo z obema vse v redu, pa sta že čez nekaj ur prišla domov.

»Povedati moram, da sva z Andrejem ves čas trdila, da s porodom doma ne bova vztrajala za vsako ceno in da bom, če bodo nastali zapleti, odšla v bolnišnico, kajti gre vendar za življenje. K sreči je bilo vse v redu in hvaležna sem, da sem lahko rodila na tak način in da sem imela tako podporo ter občutek varnosti v Andreju. Morda bi se še katera ženska odločila za porod doma, a brez 'primernega' partnerja ne gre,« je dejala Janja in dodala, da si ne predstavlja, da bi rojevala v bolnišnici pod pritiskom, »kjer se vse prehiteva in se vedno mudi, zato je veliko nepotrebnih prerezov presredkov, prehitrih carskih rezov, in ženski ne omogočijo, da bi rojevala v svojem tempu«.

pralne plenicke
L. Markelj
Družinica ne uporablja plenic za enkratno uporabo, ampak pralne.

SINKO NAPREDUJE

Mnogi v okolici so navdušeni, ker je Janja rodila doma, in obema z Andrejem čestitajo za pogum, spet drugim se zdita čudna. A to ni pomembno. »Najpomembnejše je, da najin sin že od rojstva hitro napreduje in se razvija. Zelo hitro je bil odziven, po nekaj tednih se je smejal, imel bister pogled. Gotovo čuti ljubezen, varnost, pozitivno energijo in resnično skoraj ne joka, vsaj ne brez zveze – le če je lačen, žejen, pokakan,« je opisovala srečna mamica.

Seveda ga pridno doji in pri dojenju bo vztrajala, »dokler bo obema prav«, zdaj, pri osmih mesecih, pa mu seveda že dodaja tudi sadje, zelenjavo, vse pridelano na domačem vrtu. »Najraje ima bučno juho,« se je nasmejala. S Svetinom starši hodijo na redne preglede k pediatrinji v Žužemberk in so zadovoljni. Vsaj prvo leto bodo počakali z vsemi cepljenji, da se mu bo dobro vzpostavil imunski sistem, nato se bodo odločali tudi o tem.

Pri Svetinu seveda ne uporabljajo plenic za enkratno uporabo. »Niso zdrave, lahko povzročajo neplodnost, razne alergije in podobno,« je dejala Janja, ki raje uporablja pralne pleničke in nepremočljive hlačke, uvaja pa tudi že brezpleničarstvo. »Ugotoviti moraš otrokov ritem in zjutraj ali takrat, ko ga previjam, ga kar dam nad posodo in pogosto že sam lula ter kaka. Rada bi, da bi bil okrog enega leta že brez plenic – to bo dobro zanj in za nas: manj dela, manj stroškov,« je praktična Janja.