Trgovinske vojne, ki so posledica nepredvidljivih potez ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, brexit in zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu so dodobra upočasnili svetovno gospodarstvo. Trenutni ne preveč naklonjeni globalni okvir občuti predvsem Nemčija kot ena največjih svetovnih izvoznic v absolutnem smislu in izvozno najbolj intenzivno veliko svetovno gospodarstvo. Njen izvozni sektor, v katerem prednjačijo avtomobilska, strojna in kemijska industrija, posledice stalnih groženj, preobratov in napetosti v obliki upada naročil, zmanjšane proizvodnje in predvsem močno poslabšanega razpoloženja med podjetji občuti že dobro leto dni.

Ob tem je nemški avtomobilski sektor tudi sredi velikega prestrukturiranja v smeri električne mobilnosti. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je po prvi oceni v letošnjem drugem četrtletju glede na predhodne tri mesece skrčil za 0,1. Nemška vlada in vodilne ekonomske ustanove so sicer letos že poslabšale napoved rasti za celotno leto. Berlin trenutno pričakuje, da ga bo največje gospodarstvo v območju evra sklenilo z 0,5-odstotno rastjo. 

Bodo vladni ukrepi dovolj?

Slovenija skoraj petino blagovne menjave ustvari z Nemčijo. Ob tem moramo upoštevati še storitveno menjavo z Nemčijo, ki predstavlja 13,6 odstotka celotne storitvene menjave Slovenije s tujino, in učinke posrednega izvoza v Nemčijo prek drugih držav, saj se tja prodaja tudi blago, ki ga tam uporabijo za nadaljnjo proizvodnjo izdelkov za izvoz na nemški trg. Zato je primerno vprašanje, ali težave Nemčije pomenijo tudi težave za slovensko gospodarstvo. Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da slabše gospodarske razmere lahko predstavljajo potencialno tveganje in da si prizadevajo, da bi se rešitve poiskale v okviru ustaljenih multilateralnih okvirov. Tako že izvajajo številne aktivnosti, kot so koriščenje evropskih sredstev, številni novi ukrepi za spodbujanje internacionalizacije, geografska razpršitev gospodarskega sodelovanja še na druge celine, kot sta Azija in ZDA, ter sledenje strategiji pametne specializacije, pozicioniranje v dobaviteljskih verigah, poudarjanje inovativnosti, raziskav in razvoja ter posledično dviga konkurenčnosti.

So posledice že vidne?

Kot ugotavlja Umar, se je proizvodnja v večini panog predelovalnih dejavnosti po visoki rasti v začetku leta v drugem četrtletju nadalje povečala, vendar se je rast umirila. To vsaj delno povezujejo z nižjo rastjo izvoza, ki je posledica nihanj izvoza manjšega števila panog (predvsem poskoka v farmacevtski industriji v začetku leta) in nižje rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, tudi in predvsem v Nemčiji. Med najbolj izpostavljenimi so dejavnosti, ki izvozijo največ, torej predelovalne dejavnosti, v katerih je sicer ustvarjenega več kot 60 odstotkov izvoza. To je avtomobilska industrija, ki je v letu 2018 predstavljala 25 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v Nemčijo, sledi proizvodnja električnih strojev in opreme, ki je v letu 2018 predstavljala 18 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v Nemčijo, pa tudi proizvodnja kotlov, strojev in mehanske naprave, proizvodnja aluminija in aluminijastih izdelkov, proizvodnja plastične mase in izdelkov iz plastičnih mas ter farmacevtska industrija.