Zaradi čiščenja gozdov po naravnih nesrečah se je povečala proizvodnja lesa. Leta 2012 smo iz gozdov letno odpeljali 4,10 kubičnega metra lesa na hektar, leta 2018 pa že 6,03 kubika. 

V Sloveniji je 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk in 34 milijonov hrastov. To vemo zelo natančno, saj sta Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije lani zaključila zelo natančno, že četrto nacionalno inventuro gozdov. Od predzadnje inventure leta 2012 so gozdove prizadeli žledolom (2014) in vetroloma (2017 in 2018), večni škodljivec pa ostaja lubadar, sploh v zadnjih letih ujme. Prav zato imamo zelo natančne podatke, kako prizadeto je bilo lesno bogastvo.

Glede na leto 2012 se je mortaliteta dreves, torej delež (v kubičnih metrih na hektar) suhih dreves, ki jih popisovalci zabeležijo v tako imenovanih vzorčnih ploskvah, zvišala s 3,86 odstotka (2012) na 13,36 odstotka (2018). Posledično se je zvišal tudi posek dreves, kar na gozdarskem inštitutu pripisujejo sanitarnemu poseku. Leta 2012 smo iz gozdov letno odpeljali 4,10 kubičnega metra lesa na hektar, leta 2018 pa že 6,03 kubika.

jelovica
STA
Trenutno so največji izziv naravne ujme, s katerimi se soočajo po celi osrednji Evropi. Na fotografiji prizadeta drevesa na Jelovici.

Zadnjo besedo ima Zavod za gozdove Slovenije

Največji posamezni lastnik gozdov v Sloveniji je še vedno država oziroma občine, ki si lastijo 26 odstotkov gozdnih površin. Štiriinsedemdeset odstotkov gozdov je razdrobljenih v zasebni lasti, največji delež med zasebniki pa ima v lasti Nadškofija Ljubljana, ki gozdove na Pokljuki in Jelovici upravlja prek podjetja Gozdno gospodarstvo Bled (GG Bled).

Zadnja beseda, kako upravljati gozdove, pa je še vedno od Zavoda za gozdove Slovenije, ki pripravlja gozdnogospodarske načrte za vse gozdove v Sloveniji. Lastniki imajo pri tem možnost sodelovanja, vendar zavod določi, koliko lesa je mogoče največ posekati in kako opravljati gojitvena, varstvena ter druga dela za vzdrževanje habitatov živalskih vrst in krepitev socialnih ter ekoloških funkcij gozdov, je pojasnil Boris Rantaša z zavoda za gozdove.

Revirni gozdar zavoda z lastnikom izbere drevesa, primerna za posek, določi podrobnosti del in lastniku izda odločbo, na podlagi katere lahko ta koristi gozd. Opravljena dela na zavodu zabeležijo v podatkovni zbirki, v primeru kršitev pa sledi prijava na gozdarsko inšpekcijo, ki deluje znotraj ministrstva za kmetijstvo.

gozd
STA
Delež smrek v gozdovih pada, narašča pa število bukev.

Največji zasebnik z zavodom dobro sodeluje

V GG Bled so dejali, da z zavodom dobro sodelujejo, koordinacija pa je zadnji čas še okrepljena v trenutkih ujm. Dodali so, da je vloga lastnika zaradi stroge regulacije gozdov precej omejena, a kljub temu po lastnih besedah v gozdove vlagajo več kot ostali zasebniki. Poleg rednih gozdno gojitvenih del veliko vlagajo tudi v gradnjo gozdnih vlak.

Trg so našli v Aziji

Kot rečeno, je veliko lesa iz gozdov treba odstraniti zaradi pojava ujm po vsem srednjem delu Evrope. Bližnji trgi (Avstrija, Italija in Hrvaška) tako ne morejo več prevzemati vseh viškov lesa iz Slovenije, »zato se les iz Slovenije prodaja tudi prek ladijskega prevoza v Azijo«, je pojasnil glavni direktor GG Bled Marko Matjašič.

Slednji je dodal, da »pod enakimi pogoji dajemo prednost domači lesni industriji, ki se v zadnjih letih krepi, in tudi zato prodaja domačim predelovalcem zelo raste. GG Bled je največji prodajalec smrekovega lesa v Sloveniji in ima razvito trdno partnerstvo z večjimi in manjšimi žagami ter drugimi predelovalci (papirna industrija) v Sloveniji.«

žledolom
STA
Čiščenje gozdov po žledolomu leta 2014.

Vizija za gozdove v letu 2100

»Že danes imamo vizijo za gozdove v letu 2100. Nova spoznanja v gozdarski stroki, tudi tista, ki so vezana na podnebne spremembe, se sproti vgrajujejo v usmeritve, zapisane v gozdnogospodarskih načrtih, in izvajajo v okviru rednega gospodarjenja z gozdovi,« je na vprašanje, kako se pripravljajo na podnebne spremembe, odgovoril Rantaša z zavoda za gozdove. Med ključne izzive trenutno štejejo obnovo gozdov po naravnih ujmah, problematiko invazivnih tujerodnih vrst in zagotavljanje ponorov ogljika.

Pozorni so tudi na spremembo drevesne sestave gozdov v prihodnosti, saj so zadnje inventure denimo razkrile, da pada delež iglavcev, raste pa delež listavcev. Najbolj se je okrepil delež bukve, največji padec pa so zabeležili pri smrekah.