Vlada trdi, da »z začetkom pogajanj za spremembe in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti na ministrstvu beležimo večje število vprašanj o beleženju delovnega časa, hkrati pa tudi precej napačnih interpretacij novih predvidenih obveznosti delodajalcev, ki niso nove«.

Štempljanje za zdrave delavce 

Obveznost vodenja evidenc oziroma pogosto tako imenovano »štempljanje« obstaja že v veljavni zakonodaji. »Delodajalec mora namreč v skladu z 12. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa.« Evidenca o izrabi delovnega časa torej ni namenjena samo potrebi obračuna plač, ampak je pomembna tudi z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. »V zvezi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, na katerega se pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa, navedeno izhaja tudi iz mednarodnih pravnih aktov, ki nas zavezujejo. Le zdrav delavec bo lahko celotno aktivno obdobje opravljal delo v okviru svojih polnih zmogljivosti in želja,« poudarijo na vladi.

Na ministrstvu za delo zato predvidevajo podrobnejšo opredelitev, kako voditi evidence delovnega časa, da bodo urejene evidence v interesu delavca in delodajalca. »Evidenca delovnega časa je namreč pomembna tudi kot listina, ki jo je treba predložiti na zahtevo pristojnega organa, na primer med drugim v primerih nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, in kot listina, na podlagi katere lahko delavci zagotovijo ustrezno izrabo svojih pravic, delodajalci pa na drugi strani izkazujejo skladnost z zakonodajo.«

Zakon ne bo poslabšal pogojev dela od doma

Na ministrstvu dodajajo, da se v okviru sprememb in dopolnitev zakonodaje na področju vodenja evidenc pogosto izpostavlja, da se s tem omejuje fleksibilnost dela, še posebej pri delu na domu. »Zagotovo ni tako, saj vodenje evidenc predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa.« Fleksibilnost glede organizacije delovnega časa je po besedah ministrstva še vedno poudarjena ravno pri delavcih, ki delajo od doma. Ti delavci imajo lahko delovni čas, nočno delo, odmor ter dnevni in tedenski počitek urejene drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, trdijo na ministrstvu.

Obveznost vodenja evidenc delovnega časa po predlogu ministrstva naj nikakor ne bi smela posegati v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca, povejo.

Omejevanje svobode delavcev?

A po mnenju poznavalcev sprememba zakona, ki ga predlaga ministrstvo za delo, omejuje svobodo delavcev, ki so do zdaj delali od doma oziroma so imeli tak delovnik, kjer je bilo pomembno, da je delo narejeno, ne glede na to, ali je delavec delal tri ure ali 19 ur. Kot je vsem znano, je veliko dela v mnogih panogah takšnega, da se enkrat dela manj, drugič pa več, in takrat po navadi delavci tudi »stisnejo« nekaj ur več od predpisanih osem, saj nismo več leta 1912 in večina dela ni opravljenega v rudnikih in plavžih, kjer je bilo pomembno, tudi glede storilnosti, da je imel delavec osemurni delovnik.

Bo pa novi zakon, kot vse kaže, prinesel tudi pomembno novost in razbremenitev dela inšpektorjev, saj naj bi bilo tako imenovano štempljanje urejeno tako, da bi se prihodi, odhodi in malice delavcev beležili prek spleta v registru inšpektorata. Inšpektorjem bi bilo s tem močno olajšano delo, a ob tem se poraja vprašanje, ali bi bila še vedno potreba po osemurnem delovniku inšpektorjev.