Postojnska sodnica Tina Benčič s partnerjem že 25. leto živi v črni gradnji, in to celo na zemljišču, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS) in katerega namembnost je seveda kmetijska. Benčičeva se bo sicer izmaknila vsaj delu nepravilnosti, saj naj bi skupaj z možem Denisom kmalu postala lastnica državnega zemljišča – zanj bo menda odštela 200.100 evrov. Do zdaj je njen partner zemljišče zakupoval od SKZGRS. Za zakupnino je Sergej Benčič lani odštel 52,12 evra.

Benčičeva morata zdaj spremeniti namembnost zemljišča v stavbno, saj je njuna črna gradnja po zakonodaji nelegalen objekt, stoji namreč na kmetijskem zemljišču. Konec leta 2017 sprejeti gradbeni zakon jima časovno okno za to pušča vsaj tri leta, saj je v njem določeno, da se morajo črne gradnje legalizirati v petih letih od njegovega sprejema.

Zakonski postopek legalizacijo namreč dopušča le, če objekt stoji na stavbnem zemljišču, kot ga določa prostorski izvedbeni akt. Benčičeva imata srečo, saj je Občina Piran okoljski prostorski načrt začela spreminjati lani.

Inšpektorji ju ne bodo obiskali

Inšpektorat RS za okolje in prostor (Irsop) nam je sporočil, da postopka zoper Benčičeva še niso začeli, saj delujejo v skladu s sprejetimi prioritetami in načrtom dela. Ena od prioritet pa so objekti, ki se gradijo zdaj.

Prioritete dela so na Irsopu uvedli, ker prejemajo veliko število prijav in ne morejo vseh obravnavati nemudoma. Primer sodnice tudi ni primer v javnem interesu, saj njena črna gradnja ne predstavlja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali med ostalim javni red in mir. Kdaj bo prišla sodnica na vrsto, težko napovedujejo.

»Metodologija razvrščanja in določanja prioritet, ki veljajo za vse gradbene inšpektorje, onemogoča vpliv zunanjih dejavnikov, pritiskov ter različnih oblik izsiljevanja javnosti na obravnavo prijav in inšpekcijske postopke,« so pojasnili na inšpektoratu.

Vitoslav Türk
STA
Vitoslav Türk je ob izbruhu afere s črno gradnjo zatrdil, da bodo dokazali, da v Parecagu niso gradili nezakonito.

Tudi Türk tekmuje s časom

Čeprav je gradbeni inšpektor leta 2013 odločil, da mora Vitoslav Türk, nekdanji direktor Elesa in brat nekdanjega predsednika republike Danila Türka, svojo črno gradnjo rušiti, se to verjetno ne bo zgodilo.

Z inšpektorata so nam sporočili, da njegova hiša v Paracegu nad Sečovljami sicer je nedovoljena gradnja z začetim izvršilnim postopkom, vendar sta bila za te dve parceli podana predloga za odlog izvršbe odločb. »Inšpekcijski zavezanci so dali pobudo za spremembo prostorskega akta, zato je bilo treba vlogam ugoditi in s sklepom izvršbo odložiti do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let,« so sporočili z inšpektorata. Tudi Türk se torej nadeja, da bodo na Občini Piran njegovo vilo legalizirali, do zdaj je bila namreč obravnavana kot sušilnica sadja, vsaj do leta 2013 pa še nelegalno priključena na kanalizacijsko omrežje.

Zaradi primera Türk je sicer pred leti kot vodja koprske gradbene inšpekcije odstopil Pavle Galjanić, ki je po lastnih besedah imel dovolj obtožb na račun svojega dela. Šestletno zamujanje z ukrepanjem je takrat pripisal izjemni preobremenjenosti.

jaklič
Reporter
Marko Jaklič je uradno obnavljal kmečko hišo, po spletu okoliščin pa je zgradil novo hišo in ob njej še bazen.

marko jaklič
STA
Nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič.

Uspešno je že legaliziral Jaklič

Z legalizacijo svoje novogradnje pa je bil v maratonskem teku z državo uspešen Marko Jaklič, nekdanji direktor Lekarn Ljubljana in nekdanji predsednik uprave Vzajemne. Jaklič je leta 2002 kupil kmetijo v Selu nad Polhovim Gradcem in na njenem mestu ob pojasnilu o prenovi dotrajanega kmečkega poslopja zgradil nov objekt z zunanjim bazenom. Gradbeni inšpektor je prvo odločbo o nezakonitosti gradenj izdal že leta 2005, vendar je Jaklič s pritožbami dosegel najprej legalizacijo bazena, nato pa še preostalega dela kmetije.

Do njegove nepremičnine pa se prek sodnih mlinov ni uspelo prikopati niti zavarovalnici Vzajemna, ki je Jakliča terjala za 360 tisočakov zaradi negospodarnega sodelovanja Vzajemne z zdaj že izbrisano družbo Maat. Jaklič je nepremičnino prepisal na svojo ženo Andrejo Jaklič in jo tako zaščitil pred rubeži.