Čeprav vsako leto pride do več sto srečanj med volkovi in ljudmi, v Sloveniji ne beležimo nobenega potrjenega primera, da bi volk poškodoval človeka, je za STA pojasnil raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Krofel, ki ocenjuje, da je nevarnost napada volka na človeka bistveno manjša kot za mnoge druge divje živali, da ne govorimo o domačih živali, kot sta pes in bik.

Obstaja pa situacija, ko je volk lahko zelo nevaren za ljudi. "To so živali obolele s steklino in tudi večina napadov volkov na ljudi, o katerih poročajo iz tujine, je bila povezanih s to boleznijo, ki povsem spremeni vedenje živali in tudi človeka, če bi se okužil. Na srečo je steklina sedaj v Sloveniji že izkoreninjena, tako da nevarnosti skorajda ni," je dejal.

Krofel se je na terenu že večkrat znašel sredi tropa volkov, enkrat celo z alfa volkuljo in mladiči v brlogu, pa nikoli niso reagirali agresivno. "Volk se dobro zaveda, kaj je človek in kaj je ovca ali košuta," je dejal in dodal, da ob srečanju kakšni posebni ukrepi niso potrebni, jasno pa se ne sme silit v živali ali jih skušati hraniti. Nekateri strokovnjaki ljudem priporočajo, da imajo s seboj obrambni sprej proti psom, če se zaradi tega počutijo bolj varno.

Volk je po njegovih pojasnilih na območju Slovenije prisoten že preko 100.000 let. Nekje do druge polovice 19. oz. do začetka 20. stoletja je bil prisoten po celotni Sloveniji, potem pa so ga v večjem delu države načrtno iztrebili. Zadnji trop na Štajerskem so denimo iztrebili na Pohorju leta 1956.

"Ni pa vrsta pri nas nikoli povsem izumrla. V zadnjih 50 letih se je nato miselnost večine ljudi precej spremenila in na naravne plenilce so nehali gledati kot na ničvredne škodljivce, ampak kot del naše narave, ki imajo tudi pravico do preživetja," je navedel.

Tako je postalo iztrebljanje volkov za večino javnosti nesprejemljivo in v 70. letih prejšnjega stoletja so slovenski lovci sprejeli prve lokalne zaščitne ukrepe za to zver. Leta 1990 so prenehali z lovom po vsej državi, pozneje pa odstrel izvajali le po načelih trajnostnosti. Država je volka popolnoma zaščitila leta 1993, leta 1999 pa se je v populacijo začelo posegati, a v obsegu, ki ne vodi v izumrtje.

V 90. letih so se volkovi najprej vrnili na Trnovski gozd, Nanos, Slavnik in Vremščico. V začetku 21. stoletja so prve volkove zabeležili na Poreznu, Gorenjskem in Posočju, a so bili do nedavnega tam redki in prisotni le občasno. V zadnjih letih se tam formirajo prvi tropi, podobno kot to velja za območje Gorjancev in Suho krajino, najmanj ena volkulja pa je trenutno prisotna tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Ob tem strokovnjak, ki se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi in Afriki, opozarja, da na ta območja ne prihajajo samo volkovi iz drugih delov Slovenije, ampak vedno pogosteje tudi mlade živali iz sosednjih držav.

V Sloveniji se natančen monitoring volka izvaja od leta 2010. Od takrat pa do lani se je njihovo število postopoma povečevalo, v zadnjem letu pa se je, kot ugotavlja Krofel, rast ustavila. Trenutno imamo približno 80 volkov, ki večinoma živijo v 14 tropih, nekateri pa so brez tropa.

Volk nikoli ni imel kakšnega naravnega super plenilca, ki bi nadzoroval njihovo številčnost, zato je v teku evolucije razvil sistem samoregulacije, ki temelji na teritorialnosti. To pomeni, da vsaka družina oz. trop zaseda določeno ozemlje, ki ga brani pred volkovi, ki niso člani te družine.

"Zaradi tega imamo na vsakem območju lahko le po en trop volkov, teritoriji pa so v Sloveniji veliki v povprečju 40.000 hektarjev. Populacija se zato lokalno ne more večati v nedogled, saj se prej kot slej prostor zapolni. Številčnost se tako povečuje predvsem na račun širjenja v prostoru - da se vzpostavljajo novi teritoriji na območjih, kjer so bili volkovi v preteklosti iztrebljeni," je dejal.

Drugi mehanizem samoregulacije pa deluje na ravni tropa, ki ga sestavlja alfa par (starša družine) ter njuni mladiči iz različnih generacij. "Ko trop postane prevelik (to je v Sloveniji običajno nekje med pet in 10 volkov), morajo najstarejši mladiči zapustiti rodni trop in si poiskati svoj teritorij ter partnerja iz nekega drugega tropa, s katerim bi potem ustanovili lasten trop. Ko pa je večina teritorijev v prostoru že zasedenih, ti mladi volkovi redko preživijo," je dodal.

Volkovi za preživetje plenijo velike rastlinojede živali, pri nas so to predvsem divji prašiči, jelenjad in srnjad, plenijo pa tudi udomačene živali, kadar pridejo do njih. "Volkovi so oportunistični lovci in bodo lovili tisti plen, ki ga je lažje ujeti," je dejal Krofel in dodal še, da volkovi izrabijo priložnost in uplenijo po več živali, da bi se lahko potem dalj časa hranili na njih.

Peticija: poziv k sobivanju človeka z medvedom in volkom

Pod okriljem društva za dobrobit živali AniMa je nastala peticija s pozivom k sobivanju človeka z medvedom in volkom, pod katero so zbrali 13.462 podpisov proti odstrelu medvedov in volkov.

Društvo bo podpise, zbrane pod peticijo, v petek izročilo ministru za okolje in prostorSimonu Zajcu."S predajo podpisov želimo doseči, da se prisluhne glasu razuma glede sobivanja človeka z medvedom in volkom,"so sporočili iz društva.

"Potrebni so dolgoročni ukrepi, da bo 'volk sit in koza cela'. Slovenija mora ohraniti svojo populacijo zveri, ki je ključna za ohranjanje naravnega ravnovesja. Lovci v to ravnovesje vse preveč posegajo, ceno za to pa zdaj plačujejo kmetje, ki so pred časom zahtevali odstrel srnjadi zaradi povzročanja škode na poljščinah,"so poudarili.

Zato je treba po njihovem mnenju znatno omejiti in bolje nadzorovati odstrel srnjadi ter pogojiti subvencioniranje reje živali na območjih volka in medveda z izvajanjem zaščitnih ukrepov.

"Pozivamo vlado, naj ne bo talka maloštevilne interesne skupine, ki zahteva nasilne rešitve tukaj in zdaj, brez misli na dolgoročne posledice. Slovenija smo tudi mi, ki se z odstrelom medvedov in volkov ne strinjamo, in veliko nas je,"so navedli.

shod proti odstrelu medveda in volka
Bobo
Majski shod proti odstrelu medveda in volka

Odstrel zveri - interventni zakon predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave - po mnenju društva žalostno ponazarja bistvo sodobnega odnosa človeka do narave: instantni nasilni posegi za današnjo korist, jutrišnje posledice pa v tako zapletenem sistemu, kot je narava, niso predvidljive in se izkazujejo za večjo škodo od tiste, ki se jo na hitro preprečuje.

Vlada je interventni zakon pripravila, ker je bil v zadnjih letih odvzem zveri nereden, letos ga je denimo ustavilo upravno sodišče. Tako so se medvedi in volkovi prenamnožili in se razširili tudi na območja, kjer jih doslej ni bilo.

Posledično prihaja tudi do vedno pogostejših napadov volkov na rejne živali, kmetje ob vse več škodnih dogodkih pozivajo k ureditvi stanja. Predvsem so na noge skočili v Sindikatu kmetov Slovenije, ki se je podal v organizacijo serije protestov, zahteva pa tudi odstop ministra Zajca. Predsednik sindikataAnton Medvedje sicer član stranke SLS.

"Tradicionalno vpliven kmečki sindikat spretno izkorišča podporo konservativnih strank in ustrahuje vlado, sredinske in leve stranke pa molčijo,"so ob tem kritični v društvu AniMa, kjer so mnenja, da rejci drobnice, ki najbolj diši volkovom, zavračajo zaščitne ukrepe, ki jih že leta zagotavlja država - med drugim ograje in pastirske pse.

Do aktualnega dogajanja so kritični tudi v civilni iniciativi Aktivna Kočevska, ki je sicer konec maja vlado skupaj s civilnima iniciativa Nova vas-Loška dolina in Primorska naslovila poziv za takojšnjo ureditev prekomernega števila zveri.

"Koristoljubni politiki so prepoznali tematiko tragedije zaradi napadov zveri na domače živali kot prvovrstno politično temo. Žal soPodobnik(predsednik SLS Marjan Podobnik, op. a.) in njegovi prišepetovalci izkoristili stisko kmetov ter prebivalcev podeželja, ki smo se združili v različne civilne iniciative ter z argumenti postopoma mehčali ministre,"je v sporočilu za javnost poudaril predstavnik civilne iniciativeBožidar Peteh.

Ob tem je pozval k"treznim glavam in zamrznitvijo protestov vsaj toliko časa, dokler v torek sprejeti dogovori na ministrstvu za okolje in prostor ne pokažejo svoje (ne)učinkovitosti". "Predvsem pa prosim, politiko stran od problematike zveri. Tu nima kaj iskati pozivanje k politični odgovornosti,"je dodal.

"Prizadeti kmetje, podeželani: razum v roke! Naših težav ne bo rešila katerakoli politična opcija. Zato prste stran od nje. Močni in uspešni bomo, če bomo združeni nestrankarsko in v odvisnosti od tega, kako močne argumente bomo imeli in nenazadnje tudi, kako bomo sodelovali z oblastjo pri iskanju rešitev,"je še poudaril Peteh.