Navadna barvilnica je v celoti strupena za ljudi in živino. Že manjša količina zaužitih jagod lahko vodi v zastrupitev ali celo smrt. Že pet jagod je dovolj za zastrupitev otroka, deset pa za odraslega človeka. Zabeleženi so pogini konj, prašičev, koz in krav. Prav tako se morajo vsakega stika s to rastlino izogibati nosečnice, saj lahko povzroči splav.
Z njenimi jagodami se prehranjujejo nekatere vrste ptic, ki s svojimi iztrebki raznašajo semena na vedno širše območje. V Evropi rastlina nima sovražnika, medtem ko jo v Ameriki uničuje gosenica ene vrste metuljev.
Razširila se je tudi že po celotni Štajerski, najti jo je še na Dolenjskem in ponekod v osrednji Sloveniji, v zahodnem delu države pa naj je še ne bi bilo. Pri nas se je začela širiti po žledolomu leta 2014. Zaradi polomljenih dreves je do tal prišlo več svetlobe in ustvarjeni so bili idealni pogoji, da se razbohoti.
Kako prepoznati navadno barvilnico
Navadna barvilnica je nenavadna rastlina z lepimi grozdastimi socvetji, iz katerih postopoma nastajajo grozdi jagod, ki iz rdečih dozorijo v temno modrovijoličaste. Rastlini ugaja veliko svetlobe, sveži do vlažni predeli, kjer deluje človek, robovi gozdov, poseke, nasipališča v nižinah in osrednjem pasu.
Poleti je podobna grmom, čez zimo pa njena nadzemna stebla odmrejo. Iz močnih, dokaj mehkih in sočnih korenin spomladi poženejo nova stebla, ki nenavadno hitro rastejo; v treh mesecih lahko zrastejo tudi tri metre visoko. Na začetku vegetacijske dobe so stebla zelena, poleti postanejo rdeča. Drugim rastlinam jemljejo svetlobo, hrano in vodo ter tako zmanjšujejo biodiverziteto. S strupi, ki jih izločajo v zemljo, preprečujejo kaljenje drevesnih vrst in vplivajo na zmanjšanje števila deževnikov. Rastlina ima zelo velike liste (tudi do 30 centimetrov), ki spominjajo na liste tobaka. Iz cvetov v belih oziroma rožnatih socvetjih se razvijejo grozdi. V vsaki jagodi grozda je deset semen. Zanimivo je to, da so na grozdih sočasno cvetovi, nezrele zelene jagode pa tudi zoreče rdeče in zrele črne jagode. Daljše je poletje, več semena dozori. Jagode pa dozorijo tudi na odrezani veji.
Odstranjuje se z izkopavanjem
Rastline se odstranjuje od maja do avgusta, jesenski čas pa je manj primeren, saj takrat plodovi že dozorijo in jih lahko ob premikanju rastlin še bolj razširimo. Najučinkovitejša metoda je izkopavanje, pri čemer je treba poleg nadzemnega dela odstraniti še najmanj pet centimetrov korenine. Rastline lahko tudi pulimo, a se deloma obrastejo, zato je treba to ponoviti najmanj dvakrat v rastni sezoni. Ukrepe je po navadi treba ponavljati več let. Košnja ni primerna za zatiranje, saj si že v naslednjem letu rastline opomorejo in ponovno zacvetijo.
Odstranjene rastline lahko kompostiramo in jih prepustimo naravnemu razkroju. Če so plodovi blizu zrelosti, je treba kup prekriti s folijo. Pri odstranjevanju je treba poskrbeti tudi za varnost, saj je navadna barvilnica strupena in lahko rastlinski sok prek ranic v koži prehaja v kri, zato je treba pri delu uporabljati rokavice.
