Tihotapci migrantov

Zaman so čakali prevoz, za katerega so plačali vsaj tisoč evrov

Boris Blaić / Dolenjski list
14. 8. 2019, 06.50
Posodobljeno: 14. 8. 2019, 06.58
Deli članek:

Pakistanska prevoznika, ki so ju zalotili na dalmatinki, sta najprej trdila, da sploh nista vedela, da sta v Sloveniji, zdaj, kot kaže, čakata na izrek zaporne in denarne kazni, ki pa bosta izrečeni šele, ko bo denar pri odvetniku. Obsojenca je na cesti med Vinico in Starim trgom, znani kot dalmatinka, konec marca prijela policija. Tujca naj bi se že ob pogledu na policista nervozno presedala na sedežih.

STA
Po mnenju mnogih strokovnjakov so še bolj kot nezakoniti prehodi migrantov v države problematične tihotapske združbe, ki ob tem nastajajo.

Za volanom je sedel Sohai Nawaz, na sovoznikovem sedežu pa Mirza Kamran. Edini dokument, ki sta ga imela Pakistanca pri sebi, je bil prijava začasnega prebivališča v Trbižu v Italiji. Medtem ko sta moža postave preverjala dokumente, je v notranjosti avtomobila zazvonil telefon. »Kaj pa je to?« je vprašal eden izmed policistov. Nawaz mu je pokazal telefon, na katerem se je svetil napis »Ranjah«. Klica ni prevzel nihče, ko je telefon odzvonil, pa se je na zaslonu pokazala googlova aplikacija Zemljevidi z vpisanimi koordinatami. Policista sta koordinate preverila na svojem telefonu in ugotovila, da gre za lokacijo nedaleč stran, v gozdu, tik ob dalmatinki. Podatke sta takoj sporočila kolegom policistom in ti so na označeni lokaciji kmalu zatem res našli skupino devetih nezakonitih migrantov iz Pakistana.

V Sloveniji se je letos močno povečalo število nezakonitih prehodov meje, kar je po ocenah policije privedlo tudi porasta tihotapcev, ki ilegalce prek Slovenije prevažajo v Italijo in Avstrijo. 

Nepismena in izgubljena

Nawaz in Kamran sta se v policijski preiskavi izgovarjala, da sta se izgubila, da sploh nista vedela, da sta v Sloveniji, češ da sta nepismena in da sta se le po naključju znašla na odročni dalmatinki, nedaleč od kraja, na katerem je skupina njunih rojakov čakala na prevoz proti Italiji. Mimogrede, v denarnici voznika so policisti našli tudi teden dni star račun z bencinske črpalke v Sežani, kar dokazuje, da je bil v Sloveniji že vsaj enkrat prej. Kakorkoli, v njuni zgodbi se je med preiskavo pojavilo veliko lukenj, poleg tega pa podatki z njunih mobilnih telefonov dokazujejo, da sta bila vpeta v verigo oseb, ki se ukvarja s prevozi nezakonitih migrantov.

Ti so policistom povedali več podrobnosti o svoji dolgi poti iz Pakistana. V Slovenijo so prišli prek Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije, BiH in Hrvaške. Etapo med Bosno in Slovenijo so prehodili. S seboj so imeli vodiča, ki sta slovensko-hrvaško mejo prečkala z njimi in jih pripeljala na dogovorjeno lokacijo, potem pa izginila. Za pot prek Slovenije, ki bi jo morala opraviti Nawaz in Kamran, so nekateri vnaprej plačali po 1000 evrov, drugi pa so bili dogovorjeni, da plačajo, ko pridejo na cilj, 1500 evrov.

Po kazenskem zakoniku je v primerih omogočanja nezakonitega prečkanja ozemlja države denarna kazen obvezna.

Kolpo so prebrodili oziroma preplavali prejšnji večer, preplezali so ograjo na slovenski strani in se nato peš odpravili na dogovorjeno lokacijo, kamor so prišli okoli 2.30, kake pol ure pred tistim, ko sta njihova prevoznika pri Starem trgu naletela na policijsko patruljo, ki ju je ustavila in pridržala. Ko so se skupini čakajočih migrantov okoli četrte ure z gozdne ceste začele približevati luči vozila, so mislili, da je prišel njihov prevoz. Stekli so proti avtomobilu, a so bili policisti.

STA
Ilegalnih prehodov čez Kolpo ne zmanjšajo niti rezilna žica in ograja niti višje vode med deževnim obdobjem.

Pol leta zapora

Ko sta se Sohai Nawaz (23) in Mirza Kamran (36) pred dnevi pojavila na novomeškem okrožnem sodišču, je bilo že vse dogovorjeno za priznanje krivde. V zameno bi jima državna tožilka Blanka Zadel Peterle ponudila dobrega pol leta zaporne kazni in 1800 evrov denarne kazni. 

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili v Sloveniji najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Alžirije in Maroka, ki so nezakonito prišli v državo.

Denarna kazen je po 308. členu kazenskega zakonika, ki govori o omogočanju nezakonitega prečkanja ozemlja države, obvezen del kazni. V takih primerih tožilstvo še pred dokončnim dogovorom o priznanju od obtožencev zahteva, da na fiduciarni račun svojih odvetnikov položijo znesek v višini predlagane kazni, s čimer si zagotovijo, da bo ta po izreku tudi plačana.

V primeru Nawaza in Kamrana pa do preobravnavnega naroka, na katerem sta nameravala krivdo priznati, denarja na računu enega od njunih odvetnikov še ni bilo. Menda je bil nakazan iz Italije, a ga slovenska banka še ni realizirala. Sodnica Mojca Hode je zato narok prekinila, kazen pa bo predvidoma izrečena v teh dneh.