šestkrat v osmih urah

ZZZS za helikoptersko reševanje na leto plača okoli dva milijona evrov

Mihael Korsika
12. 8. 2019, 20.05
Deli članek:

V lepem sobotnem dnevu, ki je bil, če ne upoštevamo izjemno visokih temperatur, idealen za obisk gora, so imeli gorski reševalci obilico dela. A v nasprotju s prejšnjim koncem tedna so vsi planinci prišli srečno v dolino.

STA
Največ dela imajo vsako leto reševalci iz Bohinja in Tolmina.

V letošnji planinski sezoni, ta sicer vsako leto tradicionalno doseže vrhunec v tednih okoli državnega praznika Marijino vnebovzetje, imajo gorski reševalci polne roke dela. Do nedelje so opravili že 368 intervencij, medtem ko so v celotnem lanskem letu posredovali 537-krat.

Lepa vremenska napoved brez možnosti neviht, kar je bilo v letošnjem poletju zelo redko, je v soboto v gore privabila številne ljubitelje narave. Alpske doline ob vznožju vršacev so od pločevine pokale po šivih, kar so občutili tudi gorski reševalci, predvsem na območju Kranjske Gore.

Potem ko sta prejšnji konec tedna umrla dva planinca, so se sicer v soboto vsi obiskovalci srečno vrnili v dolino, le nekatere so morali prepeljati v bolnišnico. V dobrih osmih urah je dežurna helikopterska ekipa gorske reševalne službe posredovala kar šestkrat.

Poškodba hrbtenice

Akcije brniške ekipe so se začele nekaj minut po 10. uri, ko se je plezalcu v eni izmed številnih sobotnih navez v Triglavski severni steni odkrušil stop, na katerega je bil oprt z nogo. Vrv je sicer padec zaustavila, a se je pri tem lažje poškodoval.

V naslednjo nesrečo so bili prav tako vpleteni plezalci, slabi dve uri kasneje se je v steni Mojstrovke nad Tamarjem plezalcu odlomil oprimek. Poškodovanega alpinista je vojaški helikopter odpeljal na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Helikopter ni niti dobro pristal na brniškem letališču, ko je ponovno poletel v bližino Jesenic.

Ob 13.42 se je pri Turških jamah ob cesti, ki pelje iz doline proti Valvasorjevemu domu pod Stolom, huje poškodoval planinec. Pri padcu je dobil poškodbe hrbtenice, glave in noge, je zapisano na spletni strani uprave za zaščito in reševanje. Moškega je dežurna ekipa ob pomoči gorskih reševalcev iz Radovljice na kraju nesreče oskrbela, poškodbe ob nekajmetrskem padcu pa so bile tako hude, da so ga nato s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer se ukvarjajo z najhujšimi primeri.

Helikoptersko pomoč je malo pred pol peto popoldne potrebovala tudi planinka, ki se je poškodovala ob sestopu na Okrešlju nad Logarsko dolino. Potem ko so jo oskrbeli na kraju nesreče, jo je helikopter prepeljal v Mozirje, kjer so jo prevzeli tamkajšnji reševalci nujne medicinske pomoči in jo odpeljali v celjsko bolnišnico. V celotni intervenciji so tokrat sodelovali tudi prostovoljni gasilci iz Mozirja, ki so zavarovali kraj pristanka helikopterja.

Pol ure po nesreči na Okrešlju se je na drugi strani Kamniško-Savinjskih Alp poškodovala planinka. Nesreča se je zgodila nad dolino Kamniške Bistrice, na območju Žmavcarjev, manj kot dva kilometra zračne razdalje od Okrešlja. Na neoznačeni poti, ki jo uporabljajo le bolj izurjeni obiskovalci gora, si je planinka poškodovala gleženj, zato ni mogla nadaljevati poti. Dežurna gorska reševalna služba jo je prepeljala v dolino.

V soboto je helikopter, vsaj kar zadeva reševanje v gorah, zadnjič poletel pred pol sedmo uro zvečer. Ob koncu dneva, ki je bil eden najtoplejših v letošnjem poletju, saj so se temperature ponekod dvignile do 35 stopinj Celzija, je planinca pri sestopu z 2532 metrov visoke Rjavine, ki se razteza med dolinama Krma in Kot, obšla slabost. Dežurna ekipa je ob pomoči gorskih reševalcev iz Mojstrane moškemu nudila medicinsko pomoč, nato pa so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.

Visoki stroški

V nasprotju s tujino so helikopterska in tudi klasična reševanja v gorah v Sloveniji za udeležene brezplačna, ne glede na to, ali so posledice popolne malomarnosti.

To sicer ne pomeni, da so povsem brezplačna, stroške helikopterskega reševanja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cena minute helikopterskega reševanja je v povprečju 40 evrov, zavod pa za stroške tovrstnega reševanja na leto povrne okoli dva milijona evrov.