Kmečka opravila

Ko kmet gnoji, hudo smrdi, vendar kazni ni

S.S.
10. 8. 2019, 07.00
Deli članek:

Čeprav je smrad zaradi gnojenja za mnoge moteč, zakonodaje, ki bi urejala izključno problematiko smradu, ni. Lahko pa kmeta prosite, da za gnojenje izbere miren, hladen in vlažen dan.

Dreamstime
Gnojenje

Prebivalci na podeželju se pogosto soočajo s smradom, ki se pojavlja ob polivanju gnojevke po kmetijskih površinah. Plini, ki se pri tem sproščajo, niso v takih koncentracijah, da bi bili škodljivi za zdravje, so pa neznosni. Na nas se je obrnila bralka, ki v poletnih mesecih zaradi okoliških kmetov ne more prezračiti hiše in posedati na verandi. »Za odgovor, kam se obrniti in kam posredovati prijave, vam bom neizmerno hvaležna,« je zapisala.

Ni predpisov, le dobre prakse

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da v Sloveniji nimamo nobenega predpisa, ki bi urejal emisijo neprijetnih vonjav, zato tudi inšpekcija nima pravne podlage, da bi ukrepala v primeru samega smradu, ker smrad kot tak v naših predpisih pač ni opredeljen. V zvezi z gnojenjem z živinskimi gnojili obstaja le dobra kmetijska praksa. »V skladu s kodeksom dobre kmetijske prakse je emisije smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili mogoče zmanjšati z izbiro ugodnih vremenskih razmer. Na travinju, kjer zadelava gnojevke v tla ni mogoča, je to najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij. Za gnojenje se izbere miren, hladen in vlažen dan. Če je mogoče, se gnojenje izvede zvečer ali pred oziroma ob rahlem dežju,« pojasnjujejo na MKGP.

Brez gnojenja ni pridelkov

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) menijo, da je mogoče z izvajanjem dobrih kmetijskih praks hkrati doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, ki živijo poleg kmetijskih površin, ter ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast. »Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki so jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč, ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov,« pojasnjujejo na MOP. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje je ministrstvo za kmetijstvo objavilo na svoji spletni strani, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa je na svoji spletni strani objavil povzetek dobrih kmetijskih praks pri gnojenju.