Brezposelnost se med mladimi se viša, delajo v prekarnih zaposlitvah ali pa prejemajo nižje plačilo, je poudarila predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc. "Država mora poskrbeti za učinkovitejši prehod mladih na trg dela in dostojne delo," je bila jasna. K temu lahko prispevata sistema vajeništva in pripravništva, je poudarila pred mednarodnim dnevom mladih, ki bo v ponedeljek.

V sindikatu so se pogovarjali z 36 vajenci, je na današnji novinarski konferenci pojasnila strokovna sodelavka sindikata Sabina Leben. Po njenih navedbah 45 odstotkov vajencev pri delodajalcu pogosto opravlja delo, ki ni povezano z izobraževalnim procesom, kot je npr. kuhanje kave in pometanje. Polovica dijakov si želi, da bi jim mentor posvetil več pozornosti. Predvsem v hotelirstvu so pogosto vajenci delali v drugi izmeni kot mentor.

Vajenci in vajenke so z višino nagrade zadovoljni. Pripomočke za delo vajenci običajno dobijo pri delodajalcu, 48 odstotkov si je moralo kupiti delovno uniformo, 75 odstotkov vajencev slabo pozna svoje pravice, 50 odstotkov vajencev pa ne pozna vsebine vajeniške pogodbe.

Ugotovili so, da je vajeništvo med dijaki slabo prepoznano. Lebnova je predlagala oblikovanje spletnega portala, ki bi celovito združeval informacije o vajeništvu. Priporočila je ustreznejše seznanjanje dijakov s vsebino pogodbe in ustreznejši sistem mentorjev, ki bodo za vajenca imeli dovolj časa.

Pri mnogih reguliranih poklicih je pripravništvo pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju ter na področju socialnega dela lahko k izpitu pristopijo z izkušnjami, ki so jih pridobili v pripravništvu ali pri delu. Volontersko pripravništvo je na teh področjih od leta 2016 odpravljeno.

Volontersko pripravništvo še vedno opravljajo pravniki, za takšno delo niso plačani in nimajo delovnih ter socialnih pravic. Predvsem kandidate iz socialno šibkejšega okolja tak sistem postavlja v neenakopraven položaj, v primerjavi s kolegi, ki opravljajo plačano pripravništvo.

Sindikat je v pogovoru s 150 mladimi, ki pridobivajo izkušnje za strokovni izpit, ugotovil, da mladi slabo poznajo obveznosti po koncu študija. Četrtina sodelujočih ni vedela, kaj je strokovni izpit, več kot dve tretjini mladih pa ne ve, kaj je pripravništvo.

Pri pridobivanju izkušenj s pripravništvom ima kandidat na delovnem mestu mentorja, pripadajo mu delavske in socialne pravice ter dobi plačilo. "Razlika med kakovostnim pripravništvom pod vodstvom mentorja in drugimi delovnimi izkušnjami je velika," je ocenila Jarčeva.

Na področju vzgoje in izobraževanja ter socialnega dela se pripravništva pogosto nadomešča z občasnimi razpisi za zaposlitev mladih. Ti so odvisni od evropskih sredstev, diskriminatorni do tistih, ki ne sodijo v skupino mladih, mladim pa ponujajo nestalne oblike dela, je povzela Jarčeva.

V sindikatu so predlagali, naj ministrstva vsako leto objavijo razpise za pripravništva in pripravništvo uredijo na sistemski ravni. Dodali so, da naj vlada zagotavlja sredstva iz proračuna, saj je pridobivanje evropskih sredstev pogosto negotovo. Svetovali so tudi, naj strokovni izpit postane del izobraževalnega procesa. Informativni dnevi pa morajo bit manj promocijski, je še dodala.

Letošnji dan mladih poteka pod geslom Spreminjanje izobraževanja. Jarčeva je ob tem izpostavila tudi zastarelost pravosodnega izpita. Pravila ne dopuščajo elektronskih pripomočkov. "Študentje so nam poročali, da na izpit prihajajo s kovčki, kjer imajo vse zakone. To v današnjem času ni več primerno," je ocenila.

Težave pri pridobivanju izkušenj ima tudi diplomirana socialna delavka Hanah Karba. Ena izmed težave je objavljanje razpisov za pridobivanje izkušenj na zavodu za zaposlovanje. Na te se redni študentje sploh ne morejo prijaviti, je izpostavila. Njen kolega Aleš Žnidar pa je dodal, da mora študent med končanjem študija in zaposlitvijo opraviti več obveznosti, ki bi lahko bile del študijskega procesa.