Junija letos je bilo izdanih 443 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je 23 odstotkov manj kot maja. »Za stanovanjske stavbe jih je bilo 24 odstotkov manj, za nestanovanjske stavbe pa 23 odstotkov manj kot v prejšnjem mesecu,« so pojasnili na statističnem uradu in dodali, da bo celotna površina načrtovanih stavb merila nekaj več kot 110.000 kvadratnih metrov, kar je za 34 odstotkov manj od površine stavb, predvidenih z gradbenimi dovoljenji, izdanimi maja 2019. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb bo manjša za 31 odstotkov, površina nestanovanjskih stavb pa za 35.

Kot so poudarili na statističnem uradu, se je kar 98 odstotkov v juniju 2019 izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe nanašalo na novogradnje, le dva odstotka pa na spremembo namembnosti. Število gradbenih dovoljenj za novogradnje je bilo za 24 odstotkov nižje maja 2019, površina z gradbenimi dovoljenji za te novogradnje bo po podatkih statističnega za 34 odstotkov manjša od tiste, ki je bila predvidena z gradbenimi dovoljenji, izdanimi maja.

Dolgotrajni postopki

Kot smo že poročali na Svetu24, je Slovenija dokaj problematična država, ko gre za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Glede na indeks Svetovne banke, ki meri težavnost pridobivanja gradbenih dovoljenj, je Slovenija na 120. mestu od 186. V Sloveniji se na izdajo potrebnih dovoljenj čaka okoli 247 dni oziroma osem mesecev, pri čemer je treba za pridobitev gradbenega dovoljenja skozi 17 različnih postopkov. Pri izdaji gradbenih dovoljenj smo za vsemi našimi sosedami. Na Hrvaškem lahko gradbeno dovoljenje dobite že v 146 dneh, v Italiji traja okrog 227 dni, da dobite gradbeno dovoljenje, v Avstriji 222 dni in na Madžarskem 192 dni. Po podatkih Svetovne banke se v Evropi najhitreje pride do gradbenega dovoljenja na Danskem, Finskem in v Bolgariji. V teh državah boste vse potrebne papirje za gradnjo dobili v dveh mesecih. Podatki o nizkem številu letos izdanih gradbenih dovoljenj so bržčas posledica tega, kdaj so investitorji zaprosili za gradbeno dovoljenje. Tisti, ki so ga prejeli maja, so morali zanj zaprositi vsaj septembra. Glede na slovensko tradicijo veselega decembra pa je tudi nekako jasno, zakaj je bilo junija manj izdanih gradbenih dovoljenj, če so ljudje zanje zaprosili denimo oktobra, kaj šele novembra.

Manj stanovanj junija kot maja

Poglejmo še nekaj podatkov statističnega urada. V prvi polovici leta 2019 je bilo izdanih manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v prvi polovici leta 2018, število načrtovanih stanovanj v teh stavbah pa je višje.

»V prvi polovici leta 2019 je bilo izdanih 2939 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 10 odstotkov manj kot v prvi polovici leta 2018. Površina vseh v prvi polovici leta načrtovanih stavb bo merila nekaj manj kot 784.000 kvadratnih metrov, kar je za pet odstotkov manj od površine stavb, za katere so bila gradbena dovoljenja izdana v prvi polovici leta 2018. Največ gradbenih dovoljenj je bilo izdanih za enostanovanjske stavbe (40 odstotkov vseh), sledile so druge nestanovanjske stavbe (29 odstotkov vseh). Največji del celotne načrtovane površine stavb so predstavljale enostanovanjske stavbe (35 odstotkov vse načrtovane površine), sledile so industrijske in skladiščne stavbe (19 odstotkov) ter druge nestanovanjske stavbe (14 odstotkov).«

Manj dovoljenj, več stanovanj

Gradbena dovoljenja, izdana v prvi polovici leta 2019, so predvidevala 1716 stanovanj, kar je osem odstotkov več v primerjavi z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v prvi polovici prejšnjega leta. Površina stanovanj, ki so dobila gradbena dovoljenja letos, pa je bila tri odstotke večja kot pri tistih stavbah, ki so dobila dovoljenja lani. V enostanovanjskih stavbah je bilo v prvi polovici leta 2019 načrtovanih 107 (osem odstotkov) stanovanj manj, v večstanovanjskih stavbah pa 217 ali kar 84 odstotkov stanovanj več kot v prvi polovici leta 2018. V nestanovanjskih stavbah je bilo načrtovanih 16 stanovanj ali štiri stanovanja več kot v prvi polovici leta 2018.