Slovenci smo zadnja leto izredno navdušeni nad tem, če k nam pride katera izmed svetovno znanih trgovskih znamk. Zadnje leto je bilo to pričakovanje vezano na ponudnika cenovno ugodnih oblačil, zdaj ko je le ta odprl svoja vrata, se tisoči Slovencev sprašujejo, kaj se dogaja z Ikeo. Zemljišče je pripravljeno, načrti narejeni, predstavniki podjetja pravijo, da od trenutka, ko zabrnijo stroji, do odprtja potrebujejo vsega leto dni.

Dolgo čakanje

Tudi najmanjša izmed 248 slovenskih občin Osilnica, ki ima vsega 80 prebivalcev, ima svoj prostorski načrt, ki obsega 46 strani. 

A težave so, kot vedno pri nas, v potrebni dokumentaciji. Čeprav so trgovine omenjenega trgovca povsod skorajda identične, čeprav bodo gradili na območju, na katerem je že nebroj trgovin in bolj ali manj urejena infrastruktura, na izdajo potrebnega gradbenega dovoljenja čakajo že skoraj pet mesecev. In glede na izkušnje in uradne podatke bodo čakali vsaj še nekaj mesecev. V Sloveniji se namreč na izdajo potrebnih dovoljenj glede na podatke svetovne banke v povprečju čaka 247 dni in pol oziroma osem mesecev, ob tem pa je treba opraviti 17 različnih postopkov. Glede na indeks Svetovne banke, ki meri težavnost pridobivanja gradbenih dovoljenj, se Slovenija nahaja na 120 mestu od 186. Če pogledamo države, ki so v naši soseščini, smo po času, potrebnemu za izdajo gradbenega dovoljenja, za vsemi sosedami. Na Hrvaškem za odločanje državni organi potrebujejo 146 dni, v Italiji 227 dni, v Avstriji 222 dni in Madžarskem 192 dni.

denar, hiša, gradnja
Profimedia
247,5 dneva se po podatkih Svetovne banke pri nas čaka na gradbeno dovoljenje.

Podrobna navodila

Medtem ko smo zbirali podatke o tem, koliko časa potrebujejo državni organi za odločanje, pa smo naleteli tudi na zanimiv podatek, kako obsežni so pravni predpisi, ki določajo vse podrobnosti, ki jih morajo investitorji upoštevati pri načrtovanju svojih objektov. V Sloveniji se temu predpisu reče prostorski načrt, vsaka občina pa mora imeti svojega. Tako ima izvedbeni del občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Ljubljana kar 538 strani, v njem pa lahko na primer preberemo, »da je namestitev klimatskih naprav dopustna v objektu ali pa na balkonih stavb, na podstrešju, na ravni strehi in na dvoriščni fasadi. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje«. Prav tako je določeno, da fasade ne smejo biti barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne, na primer citronsko rumena, živo zelena, intenzivno vijolična, živo roza, turkizno modra). OPN veliko manjše Občine Bohinj je sicer manj obsežen in ima 203 strani, ni pa zato nič manj podroben. Če se boste odločili graditi na tem območju, morate na primer vedeti, da je predpisana barva fasade bela, dopustni so tudi svetli toni, predvsem odtenki zemeljskih barv, ki so značilne za Bohinj.

Zmeda predpisov

Kljub tem nadrobnim opisom in določilom so v Sloveniji v zadnjih letih na pohodu fasade vseh možnih barv in oblik. Poleg tega se, čeprav so predpisi tako natančni, pogosto dogaja, da so vloge zavrnjene. Zaradi različnih predpisov namreč ni nujno, da bo hiša, ki ustreza predpisom v Ljubljani, ustrezala tudi predpisom v Bohinju ali Moravskih Toplicah. Tako se investitorji, predvsem tisti, ki želijo prihraniti denar, pogosto srečujejo z dolgotrajnim postopkom, saj jim vlogo večkrat zavrnejo in jih pozovejo k dopolnitvi. Ob tem tiste, ki so zavrnjeni, najbolj moti, da jim država postavlja za dopolnitev vloge izredno kratke roke, medtem ko si sama vzame za odločanje ves čas tega sveta.

Manj je več

Za primerjavo: po podatkih Svetovne banke se v Evropi najhitreje do gradbenega dovoljenja pride na Danskem, Finskem in v Bolgariji, kjer vam država ugodi v dobrih dveh mesecih. Če boste v najpopularnejši spletni iskalnik vtipkali »time to building permit«, bo ena izmed prvih ponujenih povezav vodila do spletnih strani ameriškega večmilijonskega mesta Chicago. Poleg tega, da tam najdete vsa izdana gradbena dovoljenja od leta 2006, s podatki o lokaciji, investitorjih, izvajalcih in plačanih pristojbinah, lahko najdete tudi gradbene predpise, ki obsegajo »vsega« 339 strani, čeprav se središče Chicaga razteza na 606 kvadratnih kilometrih, ima 2,7 milijona prebivalcev, poslovno središče z nebotičniki, od katerih jih kar pet presega tristo metrov višine, Willis (Sears) Tower pa je bil s 441 metri višine do leta 2013 tudi najvišja stavba na svetu. Mesto ima tudi več kilometrov dolgo obalo, pristanišče in letališče ter hitro nadzemno in podzemno železnico.