Preobremenjenost

Miro Lasbaher: »Naj paciente kar pomečem iz ordinacije?«

Senka Dreu / Štajerski tednik
28. 7. 2019, 18.15
Deli članek:

Če ne bo našel dodatnega zdravnika, bo Miro Lasbaher konec leta zaprl ambulanto. Za pacienta ima v povprečju na voljo šest minut, od tega polovico porabi za administracijo. Čeprav je strokovno določena meja, pri kateri je še mogoče jamčiti za kakovost in varnost dela, veliko nižja, na ZZZS pravijo, da je obremenjen podpovprečno.

sd
Miro Lasbaher

Miro Lasbaher, specialist družinske medicine in koncesionar v zdravstveni ambulanti Juršinci, ki se imenuje Naša ambulanta, je s prvim julijem odpovedal koncesijsko pogodbo, ki jo ima sklenjeno z Občino Juršinci, kot glavni razlog pa navedel preobremenjenost. Ko bodo za drastičen ukrep, v katerega je bil, kot pravi, prisiljen, izvedeli občani Juršincev, novica se namreč še ni razširila, bo med njimi gotovo završalo. Odpovedni rok po koncesijski pogodbi je šest mesecev, kar pomeni, da bi Juršinčani po črnem scenariju konec leta lahko ostali brez svojega zdravnika v občini in bi v ambulanto prihajali zdravniki iz ptujskega zdravstvenega doma, po bolj optimističnem pa bo Lasbaherju v tem času uspelo najti dodatnega zdravnika in pacienti si bodo lahko oddahnili.

Plačila prenizka vsaj za 1000 evrov

Kaj se je pravzaprav zgodilo, da je Lasbaherju prekipelo? Znano je, da na težave pri svojem delu in v slovenskem zdravstvu na splošno neuspešno opozarja že leta. »Sodu so izbili dno razpisi, s katerimi sem za ambulanto iskal specialista družinske medicine. Specializantka, ki je tukaj delala zadnja štiri leta in na katero sem računal, je odšla, na ponovljene razpise pa se ni nihče prijavil. Vsak mesec opravimo tudi za najmanj 1000 evrov dela več, kot dobimo plačanega. Ker takšnega tempa dela, ki smo mu v ambulanti priča zdaj, na daljši rok ni mogoče vzdržati brez posledic za zdravje vseh, ki tukaj delamo, nimam druge izbire kot dati odpoved,« je povedal Miro Lasbaher. Že kmalu po prevzemu juršinske ambulante pred 14 leti so se pokazale potrebe po zaposlitvi še enega zdravnika, vendar ni bil nikoli uslišan.

Pred leti pomagali pacienti Zdravnik Miro Lasbaher je že pred petimi leti zagrozil, da bo svojo ambulanto v Juršincih zaprl zaradi stanja v družinski medicini na podeželju. Takrat je dnevno oskrbel več kot 50 pacientov, ZZZS pa mu je izplačal le stroške za 30, kar je naneslo veliko razliko med opravljenimi in izplačanimi storitvami. Takrat je poskušal s peticijo, ki so jo podpisovali tako njegovi pacienti kot kolegi iz vse Slovenije, pozvati vlado, naj vendarle sistemsko uredi razmere v primarnem zdravstvu. S prostovoljnimi prispevki so mu takrat pomagali bolniki sami, saj so želeli obdržati ambulanto in zdravnika v občini.

Za takšno stanje je kriva država

»Za takšno stanje je kriva država. Pogajanja s plačnikom Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) niso obrodila sadov, poteze ministrstva za zdravje glede zakonodajnih popravkov s področja zdravja so nerazumne, nenormalno veliko je administrativnega dela, saj v ambulantah porabimo več kot polovico časa za zadovoljevanje teh birokratskih potreb, za paciente pa nam zmanjkuje časa. Če imamo po pacientu v povprečju na voljo šest minut, to pomeni, da tri porabim za administracijo, tri pa za strokovno delo, kar je zelo zelo nevarno tako za delavce ambulante kot za paciente.«

Lasbaher preveč ali premalo obremenjen?

»Gospod Lasbaher nas je obvestil o svoji odpovedi koncesijske pogodbe, katere odpovedni rok je šest mesecev, hkrati pa, da si pridržuje pravico umika odpovedi, če mu uspe zaposliti specialista družinske medicine. Dopis je prvenstveno namenjen občini koncedentu, ki ureja vprašanje koncesij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zato so nadaljnji koraki vezani na koncedenta, torej Občino Juršinci. Lahko pa komentiram njegove podatke o obremenjenosti,« je dejal Stane Frim, direktor mariborske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Med drugim navaja, da se je že po dobrem letu dela v Juršincih izkazovala potreba po 1,5 tima splošne ambulante. Podatki o dejanski obremenjenosti njegove ambulante glede na število opredeljenih oseb in število količnikov iz opredeljenih, gre za tako imenovane glavarinske količnike, pa ne ustrezajo povsem tej navedbi. Namreč na dan 1. junija 2019 je imel 1538 opredeljenih zavarovanih oseb, povprečje v Sloveniji je bilo 1673, kar pomeni, da je z indeksom 91,9 pod slovenskim povprečjem. Če pogledamo še število pacientov, ki je z vidika plačila izraženo v glavarinskih količnikih, je njegova ambulanta 'pokrivala' 2178,88 glavarinskega količnika, povprečna obremenitev slovenskega splošnega zdravnika pa je bila 2395,20 količnika na tim.«

Glede administrativnih obremenitev družinskih zdravnikov je Frim dodal, da se na ZZZS zavedajo tega problema, zato so v sodelovanju s koordinativnim telesom družinske medicine opredelili seznam 18 administrativnih poenostavitev za ambulante družinske medicine. »Nekatere ukrepe smo že izvedli, glede nekaterih potekajo aktivnosti za njihovo izpolnitev, nekateri pa zahtevajo spremembo aktov, zlasti spremembo zakonodaje. V tem delu je ZZZS predloge odstopil ministrstvu za zdravje, vključno s predlogi, ki so vezani na poenostavitev postopkov v okviru e-zdravja.«

Na »minimalca« in med svobodnjake

Miro Lasbaher je na ta pojasnila odgovoril, da gre za navadno sprenevedanje zavoda in njegove manipulacije s številkami. »Na moj dopis ni bilo nobenega odgovora z njihove strani, že to je zgovoren dokaz njihovega odnosa. Glede navedenih številk pa bi rekel, da je lahko z njimi operirati nekomu, ki sedi v pisarni. Naj pridejo k nam v Juršince, naj z nami preživijo dan, ko bo v ambulanti 100 pacientov, pa bodo videli, ali govorimo o preobremenjenosti ali podpovprečni obremenjenosti. Lahko govorijo, kar hočejo, preobremenjenost se začne po 30. pacientu. Poleg tega je stroka določila mejo, pri kateri je še mogoče jamčiti za kakovost in varnost dela; ta znaša 1500 glavarinskih količnikov. Pomembno je, kako delaš, kaj nudiš pacientom. Naj jih kar pomečem iz ordinacije? Moram se jim posvetiti. Tako pač delam in tako je najbrž prav, a ne?«

sd
Bodo v Juršincih ostali brez svojega zdravnika?

Podeželje nezanimivo za mlade zdravnike

Lasbaherjeva odpoved koncesije znova odpira tudi vprašanje zanimanja za družinsko medicino. »Potrebujemo povsem spremenjen zdravstveni koncept in odnos do družinske medicine, ki je v tem trenutku slab. Med mladimi ni zanimanja za to specializacijo, potem je pa tu še podeželje, kamor tudi nočejo, čeprav je delo zdravnika prav na podeželju, kjer si dejansko družinski zdravnik, lahko zelo lepo in učinkovito. Ljudje v Juršincih si zaslužijo dobro urejeno ambulanto in stalnega zdravnika, ne pa 'flikanje' z nadomestnimi, ki jih bodo 'kazensko' pošiljali iz Zdravstvenega doma Ptuj. Zato je zelo pomembno, da v naši ambulanti ostane čim več vpisanih, ker se bo tako Občina Juršinci lažje pogajala za stalnega zdravnika. Ker je trenutna zakonodaja takšna, da ni mogoče dobiti nove koncesije, si za svojo ambulanto res želim najti zdravnika, ki bo v njej za polni delovni čas in plačo, jaz pa bom šel do upokojitve čez sedem let na 'minimalca'. Če mi ne bo uspelo, bom pač šel med svobodnjake in do pokoja nadomeščal druge zdravnike, seveda pa delal veliko manj kot do zdaj,« je zaključil Lasbaher.