Slovenci se hitro razburimo in glasno izrazimo svoje mnenje. Predvsem o tistih, ki sedijo v državnem zboru in odločajo o ureditvi naše države. Nekateri se radi deremo v ekran, drugi so bolj aktivni in se trudijo biti bolj aktivni. Na spletu je mogoče že s klikom ali dvema odpreti novo peticijo, zbrati podpise somišljenikov in pokazati oblastnikom, kakšna je volja ljudstva. Tako lahko te dni Slovenci na spletni strani Pravapeticija.com dajo svoj podpis pod Peticijo za izgradnjo pumptracka v Nazarjih, podprejo Poziv Občini Krško, da omogoči treninge 110 otrokom ND Posavje Krško ali Pobudo za prenos vseh spomenikov in skulptur akterjev boljševistično-komunistične revolucije na Slovenskem v park revolucije v Pivko.

Najbolj popularni

Med tistimi peticijami, ki so najbolj aktualne v letu 2019, je na prvem mestu Peticija za spremembo šolskega sistema, ki jo je podpisalo že 22.749 Slovencev in Slovenk. Več kot 13.000 Slovencev je s spletnim podpisom potrdilo, da nasprotujejo odstrelu medvedov in volkov, 11.575 pa si jih želi, da bi zaradi mučenja kužka zaprli Slovenca T. V. (ki je štirimesečnega kužka pustil zaprtega v stanovanju, kjer je tudi umrl). Skozi leta je glede na podatke na spletni strani Pravapeticija.com največjo podporo aktivnega prebivalstva dobil predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo, kar je bilo tudi uresničeno leta 2016. Pred tem je peticijo podpisalo več kot 50.000 ljudi. Med najbolj priljubljenimi sta tudi brezčasna zahteva, da bi poslanci prejemali le minimalno plačo, in zahteva, da se ukine obvezna RTV-naročnina.

FOTO2 peticija šolstvo
Društvo svet staršev
Peticija za spremembo šolskega sistema je v enem dnevu pridobila več kot deset tisoč podpisov.

A kaj se zgodi s podpisi in podporo, ki jo zberejo spletne pobude?

Kot pojasnjujejo v državnem zboru, ima na podlagi 45. člena Ustave Republike Slovenije »vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena«. Pojasnili so, da so nekatere »spletne peticije« bile posredovane, skupaj s podpisi, tudi v državni zbor. Tovrstne peticije, vložene v državni zbor, so praviloma posredovane v seznanitev članom Kolegija predsednika državnega zbora in glede na tematiko peticije tudi delovnemu telesu, v katero delovno področje spada tematika peticije. Poslanke in poslanci, ki se s peticijo seznanijo, se samostojno odločajo, ali na primer oblikujejo predlog zakona, ki povzema namen peticije, in ga nato vložijo v zakonodajni postopek, lahko pa peticijo denimo prevzame tudi katero od zainteresiranih delovnih teles državnega zbora in o njej razpravlja na kateri od svojih sej. Namen pobudnikov tovrstnih peticij je običajno v prvi vrsti seznanitev čim širše javnosti o določeni problematiki, v nekaterih pa so izpostavljene tudi konkretne zahteve oziroma pozivi za ureditev določenega stanja. S točnim podatkom, »koliko peticij je bilo vloženih v državni zbor«, žal ne razpolagajo.

Pred poslanci

Lahko pa v poročilih o delu državnega zbora najdemo podatek, koliko predlogov, zahtev in pritožb je obravnavala Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Zgolj v prvi polovici letošnjega leta 67 zadev, v celotnem prejšnjem mandatu pa 656. Največ zadev, ki pridejo pred komisijo, se nanaša na delo pravosodja, kazenske zadeve ali civilne sodne spore.