Blanchardova političnih izkušenj ali izkušenj v diplomatski službi nima. Doslej je bila namreč podjetnica in človekoljubna delavka v Alabami, kot kvalifikacijo za novo službo pa se ji pripisuje predvsem dejstvo, da je donirala za volilno kampanjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Njenemu imenovanju so v senatu močno nasprotovali demokratski senatorji, proti je glasovala tudi Amy Klobuchar, senatorka slovenskih korenin, ki se poteguje za predsedniško nominacijo na demokratski listi. Demokratski senator Bob Menendez je Blanchardovi očital, da na družbenih omrežjih deli vsebine s teorijami zarote, kot je denimo ta, da sta Bill in Hillary Clinton pobijala politične nasprotnike in tudi prijatelje.

Ferfila: Visoko kotiramo kot kraj za počitek

Bogomil Ferfila, profesor s fakultete za družbene vede, ocenjuje, da je Slovenija praviloma v drugem planu, ko prestolnice izbirajo k nam namenjeno diplomatsko osebje. »Dejstvo je, da je Slovenija v vseh diplomatskih službah, evropskih in zunajevropskih, dojeta kot drugorazredna. Moramo se zavedati, da je pri nas malo diplomatskih predstavništev, na svetu je 200 držav, pri nas jih ima ambasado 50.«

»Načeloma je Slovenija povsod mišljena kot nagrada, bodisi po težkem ambasadovanju ali pred odhodom v pokoj. Spomnim se pripovedovanja švedskega ambasadorja, kako je bilo kar 10 ambasadorjev pred upokojitvijo, ki so želeli v Slovenijo. Kotiramo torej visoko kot neki kraj za počitek,« je jasen Ferfila.

Pri tem loči dva mehanizma, po katerih so diplomati imenovani. Pri prvem se za veleposlaniška mesta potegujejo profesionalni diplomati. Nekdanji ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli je denimo po tem mehanizmu bil imenovan za ambasadorja v Sloveniji po tem, ko je opravil težek mandat v Afganistanu, izpostavlja Ferfila.

Blanchardova po poti donatorke

»V veliki večini so ameriški diplomati praviloma profesionalni, ni toliko neprofesionalnih. V tem primeru pa gre praviloma za ljudi, ki prispevajo k volilni kampanji ameriškega predsednika,« nadaljuje Ferfila, ki spomni, da je Trump rahel škandal povzročil, ko je za ambasado v Nemčiji imenoval neprofesionalnega diplomata. Iz tega kova je tudi Blanchardova.

Z možem Johnom, nepremičninskim magnatom iz Alabame, sta odboru za Trumpovo inavguracijo nakazala 553.500 ameriških dolarjev, pred tem sta kandidatom republikanske stranke od leta 2016 nakazala 2,6 milijona dolarjev, januarja pa sta sklad odbora za politično akcijo za Trumpovo ponovno izvolitev oplemenitila z 250.000 dolarji.

Plača bo razmeroma nizka

Osnovna plača ameriškega ambasadorja je 124.406 ameriških dolarjev, vendar si lahko ambasador obeta dodatke na nevarnost, ki ji je izpostavljen kot predstavnik ZDA, in težavnosti zaradi podnebnih in drugih razmer. Slovenija se žal ne kvalificira za nobenega od teh dodatkov.

Nam najbližja država, kjer ameriško osebje dobi dodatek za izpostavljenost nevarnosti, je Turčija. Tamkajšnji diplomati se lahko nadejajo do 15 odstotkov višjega dohodka; 35 odstotkov višjo plačo prejema ameriško osebje v Siriji, Iraku in Afganistanu.

Tudi klima v Sloveniji ni naklonjena višjim zneskom. Najbližja država, kjer se nadejajo dodatka za težavnost – torej zaradi slabe infrastrukture, neprijetne klime, izpostavljenosti tropskim boleznim in podobno –, je Bosna in Hercegovina, kjer ambasadorji dobijo do 15 odstotkov višje plače. Tudi Srbija je označena kot težavna država za bivanje, zato je plača višja za 10 odstotkov.

Dodatki za države z višjim standardom

A to na koncu ne pomeni, da je ameriško osebje najbolje plačano tam, kjer svoje naloge najtežje opravlja. Visoko plačo se lahko namreč doseže tudi z odhodom v državo z visokim standardom. Osebje ambasade v Franciji tako prejema do 60 odstotkov višjo plačo, saj je življenje v Franciji pač dražje.