Predstavniki Astronomskega društva Nova Gorica so na družbenih omrežjih ob tem, ko se je nedavno pojavil še en primer pretiravanja z razsvetljavo, in sicer v Biljah na Goriškem, spregovorili o svetlobnem onesnaženju.

primož kuk
arhiv
Astronomskemu Društvu Nova Gorica predseduje Primož Kuk.

»Za takšno krožišče, ki je zunaj naselja, bi zadostovalo od štiri do pet svetil, namestili so jih pa 20. Za takšno porabo je kriva občina, v tem primeru Občina Miren - Kostanjevica, saj dopušča, da imajo dobavitelji razsvetljave glavno besedo. Omenjena občina tudi sicer večinoma postavlja okolju zelo škodljivo in modro-belo LED-razsvetljavo s 4000 K in 4200 K, oziroma celo tako, da imajo najbolj neekološko razsvetljavo od vseh občin na Primorskem,« so v društvu komentirali problematično stanje na tem koncu države.  

Niso za temo

Podoben primer je, kot našteje Primož Kuk, predsednik Astronomskega društva Nova Gorica, tudi krožišče na Prevali med Sveto goro in Škabrijelom. »Skrbi nas svetlobno onesnaženje, pri čemer je treba razumeti, da se v društvu ne borimo, da bi bilo vse v temi, le za zmerno osvetlitev si prizadevamo.« Na vprašanje, zakaj so tako zavzeti pri opozarjanju na to problematiko, Kuk odgovori, da ker pri opazovanju nočnega neba problem svetlobnega onesnaženja najprej opazijo prav oni, astronomi.

»Svetlobno onesnaženje povzroča povečanje naravne svetlosti neba. To smo začeli astronomi opažati že pred 25 leti. Takrat smo začeli pristojne tudi opozarjati na ta problem. V našem primeru gre za to, da zvezde 'izginjajo' z neba. Danes v Sloveniji nimamo več naravno temnega neba, niti če se odpravimo v najbolj odročne kraje,« je Kuk orisal skrb vzbujajoče stanje. Opozorili so tudi na ostale posledice, ki jih zaznavajo še drugi strokovnjaki, na primer biologi. Ti naj bi po Kukovih besedah opazili, da se zaradi svetlobnega onesnaženja spreminja tudi preostala narava; »ptice selivke imajo zaradi preveč svetlobe lahko težave pri orientaciji, podobno je pri žuželkah«, je povedal.

zemljevid
lightpollutionmap.info
Tako izgleda karta svetlobne onesnaženosti; rumeno in rdeče obarvani deli ponazarjajo hudo onesnaženost.

Rak in sladkorna bolezen

Mestna občina Nova Gorica načrtuje zamenjavo razsvetljave z LED-svetilkami, ki imajo barvno temperaturo 3000 K. Ta po besedah astronomov ni najbolj primerna za okolje, zato so občini poslali prošnjo, naj raje uporabijo LED-svetila z od 1750 do 2200 K, saj da bi ta bistveno manj svetlobno onesnaževala. Da so okolju manj škodljiva, je menda potrdila tudi Univerza v Novi Gorici, pravi Kuk.

»Najbolj skrb vzbujajoče pa so zdravstvene posledice. Svetloba, ki s pretirano osvetljene ulice seva v spalnico, lahko prekine tvorbo hormona melatonina. Ta se tvori v spanju v popolni temi. Če nam ga primanjkuje, se lahko pojavijo različna obolenja, na primer rak debelega črevesa in dojk, sladkorna bolezen. Seveda tu ni problematična samo ulična razsvetljava, temveč tudi spreminjanje navad modernega človeka. Ko denimo ponoči pogledamo na pametni telefon, v trenutku prekinemo tvorbo omenjenega hormona,« je astronomsko društvo izpostavilo še eno posledico izpostavljenosti nočni svetlobi.

Novogoriški astronomi so dejali, da od leta 2007 v Sloveniji velja državna uredba, ki določa, kakšne svetilke je dovoljeno montirati. »V Novi Gorici projektanti tega niso upoštevali, tako so na trgu Vrtnica v klopi vgradili LED-svetilke, ki niso dovoljene; posledično niso nikoli gorele. Trg Vrtnica, ki je danes še vedno v temi, ima tako razsvetljavo v vrednosti skoraj 40 tisoč evrov. Zaradi tega poraznega projekta smo med obnovitvijo Bevkovega trga v društvu zahtevali vpogled v načrt razsvetljave za omenjeni trg, pri čemer smo ugotovili, da niti ena svetilka ni v skladu z uredbo. Po naši pritožbi je občina zahtevala zamenjavo z ustreznimi svetilkami. Je pa v Novi Gorici še ostalo nekaj nezakonite razsvetljave, na primer barvni reflektorji na trgu, ki nimajo zaslonk, in talne svetilke pri spomeniku Edvarda Rusjana, ki so prepovedane.«

Kritične točke

Astronomsko društvo Nova Gorica ocenjuje, da je podobnih primerov kršenja uredbe v Sloveniji še veliko. Naštejejo le nekaj kritičnih točk, s katerimi so tudi najbolj podrobno seznanjeni; vse talne svetilke v Vipavskem Križu, celotna talna osvetlitev palme v Kopru, pa na primer osvetlitev oljke v Dobrovem v Goriških brdih. »V Brdih imajo pravzaprav nezakonito osvetljene vse cerkve, saj gre večina svetlobnega snopa mimo fasade objekta v nebo. Prav tako je nezakonito osvetljena cerkev v Šempetru pri Gorici, pri kateri reflektorji nimajo nobenih zaslonov, ki bi preprečevali uhajanje nepotrebne svetlobe v nebo,« stanje s terena komentira predsednik novogoriškega astronomskega društva.