Najpogostejši vzroki smrtnih poškodb pri otrocih in mladostnikih so prometne nezgode in utopitve, pa tudi padci, zastrupitve in zadušitve. Če bi nam v Sloveniji stopnjo umrljivosti otrok in mladostnikov zaradi nenamernih poškodb uspelo znižati na raven, kot je v nekaterih najvarnejših državah v Evropi, bi po ocenah strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko rešili tretjino teh mladih življenj.
V primerjavi s povprečjem evropskih držav z nizko umrljivostjo otrok in odraslih imamo v Sloveniji nižjo stopnjo umrljivosti otrok in mladostnikov zaradi utopitev, zadušitev, zastrupitev ter izpostavljenosti dimu in ognju, medtem ko je umrljivost v prometnih nesrečah in zaradi padcev višja od povprečja teh držav. V zadnjih desetih letih stopnja umrljivosti v prometu sicer pada, vendar je še 1,7-krat višja, kot jo ima Nizozemska, ki velja za eno najvarnejših držav v Evropi.
Smrti pa so le vrh ledene gore, saj precej več otrok in mladostnikov, kot jih umre, zaradi nenamernih poškodb išče zdravniško pomoč. Na enega umrlega otroka in mladostnika v nezgodi jih 1280 obravnavajo v službi nujne medicinske pomoči, 180 je sprejetih na zdravljenje v bolnišnico, mnogi pa imajo po poškodbi tudi trajne fizične in/ali psihične posledice. V bolnišnici se zaradi poškodb na leto zdravi 2940 otrok in 1320 mladostnikov, vzrok večine hospitalizacij pa so padci (63,3 oziroma 45,8 odstotka), sledijo prometne nesreče, udarci ob predmete ali osebe, zastrupitve ter izpostavljenost vročim tekočinam in ognju.
Največ malčkov umre, ko se igrajo za avtomobilom in jih voznik ne vidi
Prometne nesreče so najpogostejši vzrok smrti otrok in mladostnikov ter pomemben vzrok obolevnosti zaradi poškodb. V zadnjih šestih letih so v Sloveniji vsako leto v prometu umrli povprečno trije otroci in sedem mladostnikov, v bolnišnici pa je bilo zdravljenih 285 otrok in 311 mladostnikov. Otroci so žrtve v prometu predvsem kot pešci in potniki v avtomobilu, mladostniki pa kot vozniki, potniki v avtomobilu in kot motoristi.
Otroci v starosti od enega do treh let se poškodujejo kot pešci predvsem zunaj prometa, ko se igrajo za avtomobilom ali ko pridejo k avtomobilu z zadnje strani. Ker so nizke rasti, jih vozniki pogosto ne opazijo in jih pri vzvratni vožnji povozijo.
Šolarji najbolj v nevarnosti na ulicah, manj v naseljih
Število poškodb v prometu začne naraščati po četrtem letu starosti, saj se takrat otroci več in bolj svobodno gibljejo. Poleg tega večina otrok teh starosti počasi reagira, so nezanesljivi v izvajanju nalog in hitro izgubijo pozornost, zamenjujejo levo in desno ter slabo precenijo razdalje. Zaradi nizke rasti slabo vidijo, vozniki pa jih težko opazijo ob cesti med parkiranimi vozili, za grmovjem ali drugimi objekti. Pogosto nepremišljeno stečejo na cesto za žogo, živaljo ali starejšim otrokom.
»Tveganje za poškodbe pešcev v prometu ostane visoko tudi v šolskem obdobju do starosti devet ali deset let, predvsem pri fantih. Izpostavljenost šolskih otrok je večja, ker pogosto uporabljajo ulico za igro, se vozijo z rolerji ali rolko, hodijo peš v šolo, iz šole in k prijateljem, hkrati pa še nimajo potrebnih izkušenj in sposobnosti, da bi samostojno prečkali cesto na prehodu za pešce ali v križišču. Otroci so bili udeleženi v nezgodah predvsem v naseljih (67 odstotkov), in sicer na cestah v ulicah, manj pa na lokalnih cestah v naseljih,« sta z analizo podatkov ugotovili Mateja Rok Simon in Mateja Markl z NIJZ.
Največ nesreč mladostnikov v popoldanskem času
V mladostniški dobi se pogostost poškodb pešcev zmanjša. V tem obdobju se tveganje za težke poškodbe z motornimi vozili poveča predvsem zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot je precenjevanje lastnih sposobnosti, slabše zavedanje in podobno. Fantje se v vseh starostih pogosteje poškodujejo v prometnih nesrečah kot dekleta, kar je še posebej izrazito pri mladostnikih.
Večina nezgod z udeležbo otrok in mladostnikov se je zgodila popoldne (od 14. do 21. ure). Mladostniki so daleč najpogosteje smrtne žrtve kot osebe v avtomobilu. Mladi so bili tudi dvakrat pogosteje povzročitelji prometnih nezgod v primerjavi z drugimi vozniki glede na število imetnikov vozniških dovoljenj; največkrat so prometno nesrečo povzročili zaradi neprilagojene hitrosti. Vzrok smrti so bile večinoma poškodbe glave.
