Slovenija

Izvedena polovica nadgradnje v nuklearki Krško

G.G./STA
14. 7. 2019, 08.28
Posodobljeno: 14. 7. 2019, 08.28
Deli članek:

V Nuklearni elektrarni Krško (Nek), kjer so po odločitvi o dolgoročnem obratovanju elektrarne in po katastrofalnih dogodkih na Japonskem začeli program varnostne nadgradnje, so tega do zdaj izvedli dobro polovico.

STA
Jedrska elektrarna Krško naj bi obratovala do leta 2043.
Nek v jeseni čaka redni remont. Začeli ga bodo 1. oktobra in ga predvidoma končali v mesecu dni. Med tem bodo poleg menjave goriva izvedli obsežna preverjanja opreme in preventivna vzdrževalna dela elektro, strojne in regulacijske opreme. Izvedli bodo tudi posodobitve različnega obsega in zahtevnosti in sicer posodobitve za okrepitev zanesljivosti obratovanja ter po programu nadgradnje varnosti, so še zapisal v krški nuklearki.

V Neku so pojasnili, da bo ta po nadgradnji, ki vključuje vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov in uvaja pasivne rešitve, kar pomeni, da za delovanje niso potrebne delujoče naprave in energija, po varnostnih merilih primerljiva z novimi elektrarnami.Program so sicer razdelili v tri faze. Prvo so končali leta 2013, druga in tretja faza pa še potekata.

Dodali so, da so v prvi fazi v zadrževalni hram vgradili pasivne avtokatalitične peči za uravnavanje vodika, ki omejujejo njegovo eksplozivno koncentracijo, in sistem pasivne razbremenitve. Ta zagotavlja minimalen izpust radioaktivnih cepitvenih produktov sredice v okolje tudi za primer malo verjetne težke nesreče. Oba sistema delujeta tudi pri popolni izgubi izmeničnega napajanja elektrarne.

Drugo fazo bodo skoraj v celoti končali letos. Med to so v tehnološkem delu Neka vgradili protipoplavna vrata in zagatnice, ki bi tudi ob malo verjetni porušitvi nasipov ob Savi in poplavi elektrarniškega platoja zagotavljale varnost tamkajšnjih zgradb.

Med drugo fazo nadgrajujejo še operativni podporni center, ki bo z okrepitvijo zmogljivosti in novim dizelskim generatorjem omogočal dolgoročno delo in bivanje osebja, ki je potrebno za obvladovanje težke nesreče.

Vzpostavili so tudi dolgoročno hlajenje reaktorskega hladilnega sistema in zadrževalnega hrama z dodatnimi črpalkami, ki omogočajo kroženje hladila prek izmenjalnika toplote, ki ga hladijo z mobilno opremo. Z vgradnjo fiksnega pršilnega sistema in cevovodov, ki omogočajo hitro spojitev z mobilnim izmenjalnikom toplote, pa so zagotovili dodatno možnost hlajenja bazena za izrabljeno gorivo.

Za ključni projekt druge faze so označili vgradnjo pomožne komandne sobe, ki bo omogočala nadzor dodatne opreme omenjenega programa nadgradnje, "neodvisno instrumentacijo za nadzor težkih nesreč ter prestavitev in nadgradnjo funkcij zaustavitvenih panelov za zagotavljanje dolgoročnega ohlajanja elektrarne do varne hladne zaustavitve". Njeno vgradnjo bodo končali med jesenskim remontom.

O tretji fazi varnostne nadgradnje so navedli, da obsega gradnjo nove, posebej utrjene zgradbe, v kateri bodo nameščeni dodatni rezervoarji hladilne vode in dodatni varnostni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem oz. v zadrževalni hram in oba uparjalnika v primeru nedelovanja tamkajšnjih sistemov. Graditi so že začeli.

V tretjo fazo spada tudi "pomembna" varnostna nadgradnja začasnega skladiščenja izrabljenega goriva oz. uvedba suhega skladiščenja v odpornih, neprepustno zaprtih zabojnikih, ki prav tako predstavlja prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, kar pomeni, da za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta.